Zadnje novičke

[mazi]

sem po kosilu morala pojesti sladico, ker drugače ne bi prišla k sebi .

a to pa pomaga...?

[Manika]

Fotr, ti si faca .

... Tudi sam sem bil že zajec in sem se v vlogi zajca imenitno počutil!« ...

Tole je pa res, tudi meni je Fotr že bil za zajčka, he he.

[Fotr]

Tole je pa res, tudi meni je Fotr že bil za zajčka, he he.

Oj, Manika, to so bili časi. Zdaj si pa že tako hitra, da bi moral biti zajec na kolesu.

Manika, daj mi nekaj povej, ali imam res tako suhe noge kot je tista tekačica napletala in se izmišljevala. Da bi pa izgledal kot pajek, to pa sploh ne verjamem. Stokilaš pa suha južina, kdo bi pa to verjel.
Malo sumim, katera je tista tekačica, bom že ugotovil.

[Pyxy]

Najlepša hvala vsem, ki tako doživeto in sočno pišete o svojih dogodivščinah na tekih. Mi polepšate dan oziroma večer.
Fotr in Razy še enkrat najlepša hvala.

[nini32]

tole je čudovito brat. sem se nasmejala .... do solz.

hvala

[Manika]

Manika, daj mi nekaj povej, ali imam res tako suhe noge kot je tista tekačica napletala in se izmišljevala. Da bi pa izgledal kot pajek, to pa sploh ne verjamem. Stokilaš pa suha južina, kdo bi pa to verjel.

Ja, ja, čisto prav je imela .

Se vidiva jutri v Sežani. Bom tekla za tabo v zavetrju .

[redgeek]

Hm, ni bilo kakšne posebne dogodevščine, sem pa že tekel ko sem bil dobro pod alkoholom Sem se pošteno streznil po 7-ih kilometrih

[Fotr]

Ja, ja, čisto prav je imela .
Se vidiva jutri v Sežani. Bom tekla za tabo v zavetrju .

Piššš.... saj bi moral vedeti, da boste ženske skupaj potegnile. Kako naj pa zdaj v Sežani tečem, preko 700 je prijavljenih, več kot polovico žensk, veliko se jih bo hotelo prepričati o pajkovih nogah in pajkicah. Ja, ampak to pomeni, da bodo morali vsi teči za mano, kar je pa dobra stran.
Sicer je samo polovična možnost, da pridem v Sežano, ampak če bom tam in če bo pihala burja, se prostovoljno javim za vetrobran. In če bo pihalo skozi moje drobne nožice, potem priznam izvor imena pajkice.

[Keks]

»Daj, Fotr, ne nakladaj, ti da si bil zajec. Da se ti ne zakrohotam. Kakšen zajec pa si ti lahko, počasen, debel, težak in ti da si bil zajec, pojdi to pravit nekomu drugemu, ne pa da meni soliš pamet. To bom pa že vedela, kakšen je zajec, ampak, da ga uporabljate za vabo, to je pa kruto, da veš!«

Še enkrat jo hočem prepričati: »Tekač se samo imenuje po zajcu, ker vodi druge tekače. Če bi bilo po tvoje, potem pa smo tekači tudi pajki, ko tečemo v pajkicah, pa pri gimnastiki tudi ne skačejo čez pravega konja in uporabljajo pravo kozo, to se samo tako imenuje!«

, Fotr, ti si fantastični zajec!
čeprav zdaj ne vem čisto točno, .
ker si ti prilagajal svoj tempo mojemu... a ti moram praviti "prilagajujoči zajec"?

v hulahopkah, aja, ne, v pajkicah bi te pa tudi jaz rada kdaj videla !

[Fotr]

, Fotr, ti si fantastični zajec!
čeprav zdaj ne vem čisto točno, .
ker si ti prilagajal svoj tempo mojemu... a ti moram praviti "prilagajujoči zajec"?

v hulahopkah, aja, ne, v pajkicah bi te pa tudi jaz rada kdaj videla !

Evo, tako se govori. Čeprav se kaj dosti nisem mogel prilagajati, saj sem dajal skoraj vse od sebe, posebno pri "razturanju". Bilo pa je krasno biti zajec.
Zdaj bom pa naredil vse, da bom lahko prišel v Sežano in si želel, da bo takšno vreme, v katerem bi bilo nujno treba obleči dolge pajkice. Da me boš ja videla v njih. Stoprocentno nimam takih nog kot suha južina. V pajkicah pa sploh ne. Mislim, da bo kaj videti.
Mogoče se pa res vse tako uredi, da pridem na Kras pozdravit jesen.
Ma, bom oblekel dolge pajkice, pa če bo vroče kot julija.

[lev-inja]

Fotr hvala za tvoje pisanje

Res pomaga. Človek dobi kar voljo, da obuje teniske in steče

Upam, da te prepoznam na Krasu, da osebno spoznam tekača, ki mi daje navdih v zoprnih dneh, ko nimam volje do ničesar

[IRA]

Ej tale pisanja so res krasna ....

Zadnjič sem tekla z dragim in pridem do pol poti in se začnem krohotat, iz oči mi teče - kaj teče LIJE v potokih ... moj me gleda debelo
Sprašuje vse mogoče "si prdnila", "si se uscala" ... jaz se še bolj režim in s prstom kažem tja nekam čez travo ... sprašuje naprej "moraš za grm, dam robčke" ... še kar se režim ... pol pa vendarle preko vsega momljanja, krohotanja in vsega skupaj izjavim ... "k ... k... kr... krave!"
Gleda še bolj debelo
In preko smeha in solz začnem razlagat kako je Foter bežal pred, med, ob, za kravami in naredil splošni preplah po cestah

Tek je minil zares sproščujoče

Pa še en tak dogodek je bil ... še kar se mi veselo kolca po Sladkih 6, zato sem se v četrtek po temi in dežju odpravila na šolsko igrišče nabirat "kroge" ...
To šolsko igrišče ma sicer kratke kroge, 250m ... mela sem radio, oblečena bolj kot ne tako kot v rudniku, s svetilko, kapo, anorakom ... komplet ... in po vseh teh krogih so se mi začele počasi že prikazovat vse mogoče stvari.
In od enkrat jaz vidim pred sabo Fotra, kako teče pred mano ... ene dva kroga je šel z mano potem se je začelo ... tam na klopci so ležale hlače, naslednji krog ga vidim, da nekaj brska po žepih ... spet naslednji kako gleda nekam v prazno, gor v nebo ... naslednjega je spet tekel, še naslednjega skakal ... metal kamne, cik-cakal po igrišču sem ter tja ... še naslednjega je končno vrgel supergo in ... v naslednjem sem na tleh opazila nemočno sivo vrano (? je bla vrana???)
... in se je nabralo 250m-krogov za 12km

... skratka ... kako že pravi Ero ...
Kadar tečem sam ... jah, s tekaškim forumom pač nikdar ne tečeš sam

[Fotr]

Ira, enkrat boš šla z mano na tek, boš videla, kakšna doživetja bova doživela in kaj vse se dogaja na teku.
Še največ se dogaja takrat, kadar se ne dogaja nič. Ko poslušaš popolno tišino na oddaljenih stezah, ko tečeš mimo stoletnih smrek, ki so obložene z orjaškimi storži, ko popolno tišino zmoti ubrana in nepozabna melodija gozdnih pevcev, ko svetloba, ki pronica skozi goste veje brez in macesnov ustvarja slike na belih stezah, posutih s pastelnimi barvami listja in iglic. Ko se pastelne barve tal pomešajo z belo sončno svetlobo, razpršeno v kapljicah rose v mavrične barve in njihove odtenke. Ko se zasanjaš in pozabiš vse tegobe sveta, ko čutiš, da gozd in narava dihajo s tabo, ko z ritmom teka in dihanja vsrkavaš svež zrak, dišeč po smoli, ki se cedi po mahovitih deblih smrek in borov. Ko te blagodejne dišave, omamna tišina in navdušujoča skrivnostna pesem popeljejo v sedma nebesa, ko doživljaš trenutke, ki sicer trajajo celo večnost, a so tako enkratni in njih doživljanje tako silovito, da čas v beži z največjo hitrostjo. Ostanejo spomini na nepozabna doživetja in upanje ter hrepenenje po novih.
No, kdaj greva?

[Alek]

Fotr ti si pa res zakon, tako ti letijo besede, da kar zineš ko prebiraš tvoje vrstice. Se mi zdi da ko te berem, vidim, čutim tisto, kar sploh nisem vedel da obstaja. Kot je rekel mali princ (pravljica za otroke, ki je tako preprosto resnična in poučna), če hočeš videti, moraš gledati s srcem - bistvo je očem nevidno. In ti zagotovo na vse gledaš s srcem in na koncu še nam to pričaraš.
Prosim te, ne nehaj.

[vencelj]

Ira, enkrat boš šla z mano na tek, boš videla, kakšna doživetja bova doživela in kaj vse se dogaja na teku.
Še največ se dogaja takrat, kadar se ne dogaja nič. Ko poslušaš popolno tišino na oddaljenih stezah, ko tečeš mimo stoletnih smrek, ki so obložene z orjaškimi storži, ko popolno tišino zmoti ubrana in nepozabna melodija gozdnih pevcev, ko svetloba, ki pronica skozi goste veje brez in macesnov ustvarja slike na belih stezah, posutih s pastelnimi barvami listja in iglic. Ko se pastelne barve tal pomešajo z belo sončno svetlobo, razpršeno v kapljicah rose v mavrične barve in njihove odtenke. Ko se zasanjaš in pozabiš vse tegobe sveta, ko čutiš, da gozd in narava dihajo s tabo, ko z ritmom teka in dihanja vsrkavaš svež zrak, dišeč po smoli, ki se cedi po mahovitih deblih smrek in borov. Ko te blagodejne dišave, omamna tišina in navdušujoča skrivnostna pesem popeljejo v sedma nebesa, ko doživljaš trenutke, ki sicer trajajo celo večnost, a so tako enkratni in njih doživljanje tako silovito, da čas v beži z največjo hitrostjo. Ostanejo spomini na nepozabna doživetja in upanje ter hrepenenje po novih.
No, kdaj greva?

Bravo, Fotr! Odlično in skoraj pesniško napisano in opisano prav tisto, kar čuti in doživlja tekač ali sprehajalec ali katerikoli drugi ljubitelj narave...najboljše zdravilo proti stresu in hitremu tempu današnjega časa!
Pa ni vsakomur dano- tako kot pravi Alek (oz. mali princ): če hočeš videti, moraš gledati s srcem- bistvo je očem nevidno

LP, vencelj