- 23 Nov 2008, 18:01
#159483
Prelep dan za počivanje,zato sem med potjo do Tolmina ženo prepričal,da me zapelje do Kneže,majhne vasice v Baški grapi ona pa je z avtom nadaljevala do Tolmina in Tolminskih raven.
Že nekaj časa sem planiral,da grem peš z Kneže do Knežkih raven.Cesta vodi po ozki grapi,kjer je komaj prostora za gozdno cesto in strugo.Po 12 km pešačenja po neokrnjeni divjini pridem do Knežkih raven,kjer je le par hiš in če sem prav razumel domačinko,še osem prebivalcev.Pot je res slikovita,z obeh strani se v grapo stekajo mnogi potočki,nekateri kot majhni slapovi,drugi kot čista žuboreča voda,ki se prebija med listjem.Voda v strugi pa poganja tudi štiri male vodne elektrarne,ki so raztresene po grapi.Že v zadnjih kilometrih proti vasi se odpre prelep pogled proti Rodici,katera se v snegu dviga desno nad vasjo.
Iz vasi nadaljujem levo proti grebenu,kjer vodi pot naprej proti planini pood Kukom . planini Razor.Na grebenu bi moral desno po grebenu do mulatiere,vendar steza vodi tudi naravnost čez greben.V mislih si rečem,da je gotovo kakšna bljižnica in jo mahnem pod senožetjo kar naravnost.Po kakšnih dveh kilometrih pa se prepričam v svojo napako,saj steze zmanjka,povsod pa same neprehodne grape.Mimo pridrvi še skupina muflonov,ki me malo čudno gledajo,češ kaj iščeš tu v našem domovanju.Nazaj se mi ne da vračat,zato se odločim za vzpon po grebenu nad neprehodno grapo.Ker je dokaj dobro poraščen z nizkim drevjem,je hoja dokaj varna,le strmina je vse hujša in kar noče je biti konec.In pred sabo opazim skupino gamsov,ki brezkrbno gredo proti meni in med opazovanjem kar pozabim,da moram naprej.Po uri vzpenjanja le pridem do vrha in pred mano se odprejo pašniki planine pod Kukom.Končno spet na "poznanem "terenu in v počasnem teku po lovski stezi,skrajšam pot do Tolminskih raven,kjer me pri tašči že čaka kosilo.
Po štirih urah neokrnjene narave spet v civilizaciji
.
LP Aleksander
Že nekaj časa sem planiral,da grem peš z Kneže do Knežkih raven.Cesta vodi po ozki grapi,kjer je komaj prostora za gozdno cesto in strugo.Po 12 km pešačenja po neokrnjeni divjini pridem do Knežkih raven,kjer je le par hiš in če sem prav razumel domačinko,še osem prebivalcev.Pot je res slikovita,z obeh strani se v grapo stekajo mnogi potočki,nekateri kot majhni slapovi,drugi kot čista žuboreča voda,ki se prebija med listjem.Voda v strugi pa poganja tudi štiri male vodne elektrarne,ki so raztresene po grapi.Že v zadnjih kilometrih proti vasi se odpre prelep pogled proti Rodici,katera se v snegu dviga desno nad vasjo.
Iz vasi nadaljujem levo proti grebenu,kjer vodi pot naprej proti planini pood Kukom . planini Razor.Na grebenu bi moral desno po grebenu do mulatiere,vendar steza vodi tudi naravnost čez greben.V mislih si rečem,da je gotovo kakšna bljižnica in jo mahnem pod senožetjo kar naravnost.Po kakšnih dveh kilometrih pa se prepričam v svojo napako,saj steze zmanjka,povsod pa same neprehodne grape.Mimo pridrvi še skupina muflonov,ki me malo čudno gledajo,češ kaj iščeš tu v našem domovanju.Nazaj se mi ne da vračat,zato se odločim za vzpon po grebenu nad neprehodno grapo.Ker je dokaj dobro poraščen z nizkim drevjem,je hoja dokaj varna,le strmina je vse hujša in kar noče je biti konec.In pred sabo opazim skupino gamsov,ki brezkrbno gredo proti meni in med opazovanjem kar pozabim,da moram naprej.Po uri vzpenjanja le pridem do vrha in pred mano se odprejo pašniki planine pod Kukom.Končno spet na "poznanem "terenu in v počasnem teku po lovski stezi,skrajšam pot do Tolminskih raven,kjer me pri tašči že čaka kosilo.
Po štirih urah neokrnjene narave spet v civilizaciji

LP Aleksander
Nazadnje spremenil aleksander, dne 24 Nov 2008, 07:29, skupaj popravljeno 1 krat.