- 04 Feb 2009, 09:17
#168986
Hojla,
evo, še moja izkušnja iz tega področja.
Z alkoholom sem, brez posebnega vzroka, zaključil 25. novembra 2008, torej sem že dobro leto dni abstinent. V tem času nisem imel praktično nobene "krize", čeprav sem bil zaprisežen "pivopija" in sem imel za himno Smolarjevo: "... priznajmo si pošteno, najbolj ožeja pir...". Vino mi nikoli ni teklo, pivo pa mi je bilo eden večjih užitkov v življenju. Nikoli nisem pretiraval, v družbi (tudi po teku) pa mi je "pasal" kot malokaj.
Ko pa sem pričel z abstinenco, se je pa dogajalo nekaj, kar si ne bi mislil, če ne bi doživel. Daleč največ preglavic mi je povzročalo "slovensko okolje", saj je bilo nekaj nezaslišanega, da tak veseljak in družabnež (dec, da se reče!), nenadoma NE PIJE ALKOHOLA!!!!!! Nekaj nezaslišanega. Padala so celo vprašanja: "Kako boš pa živel???" in pa celo "A si se zdravil???"
Sprva sem bil najbolj črna ovca med vsemi, potem pa so se ljudje počasi (ampak res zelo počasi!!!) privadili in niso spraševali več.
Danes je prav luštno, nobenih težav nimam s tem, kdo bo vozil iz veselice ali družinskega praznovanja, največkrat sem (z velikim veseljem) za taksista.
Danes trdim, da je v Sloveniji težko biti abstinent, ne toliko zaradi volje posameznika, pač pa zaradi okolja, v katerem živi, saj je alkohol bolj prisoten, kot pa se zavedamo.
V abstinenco ne silim nikogar. Nikoli pa si ne bi mislil, da je lahko nekdo za okolico tak čudak (kot recimo jaz), če pač ne pije.
Ampak je, verjemite...
Lp, P.