- 11 Feb 2009, 12:53
#169785
za smrt ni kriv maraton , ker je to samo pojem, za smrt je kriv vsak tekač sam. Sam sem tekač 16 let, in ko sem se uspel znebiti prepričanja, da sem vsemogočen, in da zgornje meje v pretečenih km zame ni, sem si si rekel DOVOLJ. Odtlej je zgornja meja zame mali maraton in niti kilimetra več. Škoda nog, kolen. Treba je poslušat samega sebe, organizem ti vse sam pove. Kaj je treba jest, in koliko, in tudi kdaj je preveč teka. Kaj mi pomaga če pretečem m. maraton 1:40:00 in sem naslednji dan s 40 vročine pri zdravniku in hodim po stopnicah gor ritensko. Sem UVIDEL, da je zame bolje 2:10:00... in sem čez 3 ure že čisto dober in lahko hodim tako, da nihče ne opazi, kaj sem počel pred 3 urami.
Da ne bo dvoma. Tek v normalnih količina nedvomno čudežno orodje proti večini bolezni našega časa.
na splošno gledam, da ne zlorabljam svojih nog. V življenju mora imeti človek urejeno na različnih področjih. Seksualno. Čustveno. Službeno. Mentalno. ...itd. Če imaš primankljaj na enem od teh področij, se da to za silo skompenzirat s tekom. Če imaš pa primankljaj na večih od teh področij, bo količina teka potrebna za kompenzacijo le-teh enostavno previsoka. In. ..Uboge noge.