Zadnje novičke

[MARDUK]

Ok še moj povzetek dogajanja na Dunaju!
Na Dunaj sva se odpravila že v petek in najela sobo v hotelu Arnia, mislim da ga je priporočila Nana, cene hotela še kar sprejemljive, gužve ni bilo neki velik tko da je bilo prav prijetno. Je pa tudi kr dobra povezava z javnim prometom, vlak, bus, in tudi končna postaja podzemne U6 je dokaj blizu. Zraven je parkirna hiša, ki računa 3 evre za 24 ur kar je ugodno. 72 urna vozovnica za cel mestni promet (cona 100) je stala 13,60 evra. Podzemna vozi na vsakih 3 do 5 minut tako, da je idealna možnost za potepanje po Dunaju. Samo prestopne postaje si moraš zapomnit in vse ostalo je easy. V petek popoldne je sledil dvig številke, goody baga, čipa in malo stikanja po sejemski ponudbi, ki je bila že zelo okrnjena. Vsaj stvari, ki sem jih imel namen kupit ni bilo v moji velikosti. Po mojem mnenju znajo te stvari italjani bolje organizirat. Tudi sam odpiralni čas sejma je bil samo do 18 ure tk da so nas kr hitro odslovil iz dvorane. Po mojem bi lahko brez problema bil odprt vsaj do 20 ure. Sledil je še hitri ogled stadiona Ernest Hapel na katerem se je lani igralo finale evropskega prvenstva v nogometu. Nato pa še večerni ogled mesta na Risenradu. Potem pa še na večerjo in nazaj v hotel. V soboto zjutraj ogled živalskega vrta (priporočam vsem, ki ga še niso videli). Živalski vrt in Risenrad sta skupaj prišla nekaj čez 16 evrov po osebi, kar je zelo ugodno. Samo vstopnina v živalski vrt pride 14 evrov za odrasle. Vedno se splača kupovati karte v kombinaciji. Sledil je še ogled Schonbrunna, okoli 16 ure pa na "šmorn" party v mestno hišo. Sam party ni bil nič kaj posebnega razen tega, da te probajo oskubit še za dodatne evre. Vstopnina po 5 evrov za kar dobiš porcijo šmorna, ki je bil masten. Možnost je bilo tudi kupit pašto ali juho. Mislim, da vse po 5 evrov. Sama predstavite friendshiprunnerjev je bila bolj tko tko. Slovenski predstavnik je bil bolj skop z besedami, čeprav nas je bilo po mojem mnenju kar nekaj prisotnih. Mogoče se motim. Nato je sledila selitev pred mestno hišo, kje so imeli stojnice vinarji iz Steiermarka in ostali ponudniki turizma, term, itd. Kar prijetno vzdušje Po priporočilu nekega domačina se odločiva za steklenico sladkega belega vina, ki pa po prvem okušanju niti ni bilo tako sladko. Bi se lahko prišli naučit v Slovenijo kako se prideluje vino. Drugače pa sistem isti, kot v decemberskem času, ko plačaš kavcijo za kozarec in če ga vrneš dobiš nazaj 2 evra. Ampak ta je šel z menoj kot spominek. Nato spete večerja in nočitev. V nedeljo zjutraj zajtrk ob 6 in odhod s podzemno na štart (Alte Donau). Sledi malo ogleda štartnega prostora in priprave na sam štart. Razporedim se v ustrezni boks, ki so mi ga dodelili organizatorji. Ob 9 sledi štart, vendar je naša skupina štartala šele deset čez deveto. Tu zamerim organizatorjem njihov razpored po času oz. nepoštenim tekmovalcem, da so se vrinili v prvo skupino tekačev. Do desetega kilometra sem se ubadal samo s prehitevanjem. In veliko je bilo takšnih tekmovalcev, ki roko na srce ne bi sodili v prve vrste. Pri taki masi ljudi je celotna cesta zasedena in prehitevaš po robnikih, ki so zelo visoki in nevarni. Nekateri tekmovalci so v nekem svojem svetu (poslušajo mp3, sanjajo) in niso niti malo obzirni do ostalih sotekačev. Drugače je pa sam štart minil v zelo prijetnem vzdušju. Prvih 21 km je bilo sanjskih, kar se tiče temparature in proge. Res mi je bilo v užitek preteči teh 21 km, nato smo ostali na progi samo še maratonci in člani štafet. Sonce je začelo malo bolj pripekati, kar meni ne ustreza najbolj vendar se je dalo preživeti brez hujše utrujenosti. Zadnja dva kilometra sta bila bolj borba s sami seboj, ko sem se prepričeval da ne smem hodit. Samo vzdušje ob progi je bilo zelo dobro. Tam nekje na 32 km so vrteli komad od Tine Turner "Simply the best", kar mi je olajšalo tek. Ob celi progi se je vedno nekaj dogajalo. Okrepčevalnice dobro postavljene, čeprav sem pogrešal poleg banan še kakšen piškot oziroma čokolado. V cilju je šle vse tekoče brez gužve (pohvale vredno), nato je sledil še hitri obisk stojnice, kjer so ti vgravirali čas in ime na medaljo. Potem pa na Stephansplatz na hladno pivo in dunajski zrezek ter odhod v hotel. Počitek do ponedeljka zjutraj in še zadnji hotelski zajtrk. Potem hitri skok do Hundertwaserja in na Donau Turm na saherco. Nato je sledil še kratek obisk centra mesta in še zadnji nakupi za domače ter v popoldanskih urah povratek nazaj v Slovenijo.
Sam Dunajski maraton ni najbolj poceni vendar je doživetje zase. Veliko ti da in tudi nekaj vzame. To je moj kratek pogled na dunajski maraton

Lep pozdrav vsem skupaj!

[Loni]

Sicer ne vem, ali to spada sploh pod poročilo o teku ali kar samo tja pod moj rojstni dan. Ker tekla menda sem, čeprav tortica še čaka, z nano že veva, kje. Bili so roza stolčki, bilo je posedanje na soncu, letanje okoli Rembrandtovih sodobnikov ter ostala dunajska kultura, začinjena po ameriško v Starbucksu, brez tega jaz (in očitno tudi maca) ne znam. Aja, baje smo tekli, no, morda smo se samo pretvarjali, da tečemo, ker sem naredila točno to, kar je rekel Laufer (sicer to verjetno ni bilo mišljeno dobesedno kot trenerski nasvet) - šla sem na hitrejši ogled Dunaja v mizunkah, belih dokolenkah (ugotovila, da jih pol sveta očitno res nosi in se ne počuti v njih kot eno jodlarsko osnovnošolsko dete, no, tako sem se jaz do te nedelje) in v, zdaj že vem, avstralskih kratkih hlačah, sem si na Expo nabavila ene malo bolj kompresijsko naravanane, da bodo moji nogi dopovedovale, da mora dati gmah.
Skratka, videla sem dve slovenski navijačici na Mariahilferstraße, ampak to je bilo ravno pri teku navzdol, pa se raje nisem ustavljala, ker potem res ne vem, če bi bila danes že v cilju. Se pravi, da vem povedati za vsak ovinek, vsake izgubljene robce (tudi ene vijolične Paloma, če jih slučajno kdo pogreša), nekaj novih sort gelov sem odkrila, trenirala gimnastiko s skakanjem po bananinih olupkih, ugotovila, da nisem samo jaz tako trčena, cel čas mi je delal družbo poljski trobentač, pa ena fletna mamca je stala v ovinku pred mažoretkami v I Jesus, seveda sem ji šla dat roko, pa še vsem ostalim, ki so mahali ob progi. Edina zadeva, ki me je pa skoraj vrgla iz tira, je bila ta, da me je zelo skrbelo, da ne bi slučajno zavila na traso za maraton, pa bi morala še to dati skozi. Kdaj drugič...
Strokovna ugotovitev: Loni bo morala oči puščati doma, če bo sploh hotela tečt, ker drugače se bo samo sprehajala in pasla zijala. No, rojstni dan pa super, vreme vse dneve super, z maco sva spet imeli podaljšan babji vikend, v ponedeljek sva za piko na i oči in tudi želodčke napasli na Naschmarktu (eni sploh niso vedeli, da smo prejšnji dan tam mimo tekli, eni pa smo vedeli še za imena kafičev ob ulici ).
No, se mi vidi, da so me prvič spustili na nekaj tako velikega. Ker se rada gužvam, mi je bilo čisto všeč, predvsem pa to, da so bili rešilci res samo ob progi, ne pa za mano (in nano).
Drago gor dol, luštno je bilo in ker sem na Dunaj usekana, zagotovo še kdaj pridem.
No, pa še vsi Slovenci, ki so bili tam, vsi glih ne, ker ravno toliko jih pa ne poznam, Radolca itak (baje imava popravni izpit že v Trstu, čeprav zase ne vem, se grem še malo zganjat navijaškega turista v London), pa štajerska naveza, ki je domicirala v istem hostlu kot medve, nana s spremstvom itak... Ja, no, ono dečvo v rdeči kiklci moram tudi omeniti, je bila prav pridna, lepo je sodelovala pri vseh mojih domislicah, narežali sva se v nulo, no, ona je tudi tekla in ima temu primerno večjo kolajno od mene

[Matej]

Dve poročili dveh Karmen z 42ke lahko preberete tu:
http://www.3ksport.si/

[Biz]

Ojla,

planiram Dunaj 2010 s familijo (petek-ponedeljek) - če je kdo tolko prijazen, da svetuje glede izbire hotela bi bil hvaležen, lahko tukaj ali zasebno sporočilo. Zaenkrat eno priporočilo za hotel arnia.

[nana]

V Arniji sem bila 2x. Meni je ok. Je direktno na vpadnici, 5 minut od hotela imaš javni prevoz. S karto (lahko 24, 48 ali 72 ur - pa še kakšna varianta je) se da vozit nad in podzemno, pa še cena hotela je bila ugodna.