Zadnje novičke

[raf]

Dolgočasna proga?!
Ko sem tekel drugi krog sem šele lahko prav užival v teku (čeprav so me noge že močno bolele). Ni bilo množic, ki te stalno prehitevajo ali pa moraš kar nekaj časa porabiti, da koga prehitiš in lahko se ukvarjaš sam s seboj. (krepiš duha in voljo)
Opazil sem ker nekaj štorkljinih gnezd. Ko sem tekel mimo enega me je ravno pozdravljala z iztegovanjem ene noge in enega krila.
Tek mimo pšeničnega polja brez vetra bi bil veliko bolj dolgočasen.

Bravo, popaj!
Dobro si to napisal in to je bistvo teka, da se posvetiš samu sebi in tečeš predvsem za sebe in opaziš stvari, ki jih verjento, če bi se po isti cesti peljal z avtom, nikoli ne bi.

[usmiljeni_brat]

Dobro razumem kaj je hotel primozkobe povedat. Sam sem lani prvič in zaenkrat zadnjič pretekel polovičko v Radencih. To pač ni proga, ki bi mi vzbujala veselje do teka. Neznosno dolge ravnine, pripeka brez sence in apatičnost lokalnega prebivalstva ni tisto kar je meni kul pri tekaških prireditvah, zato se bom rajši udeleževal tekem, ki so mi bolj po godu. Komur je tak način teka všeč pa mu ga iz srca privoščim.

[zajc]

Ravnokar smo se vrnili iz izleta v Radencih. Še vedno sem poln vtisov in navdušen nad svojim dosežkom, sploh ker sem se na to temeljito pripravljal dolgo časa. Začelo se je s Formaratonom, kjer sem "kiksnil" s sadno dieto, nadaljevalo s tekom trojk, kjer sem premalo pil, v Radencih pa sem vse te izkušnje združil v en sam velik užitek. Že dolgo časa nisem tako užival kot teh 3 ure in četrt (in še kakšno minutko). Pet dni pred Radenci sem se basal z makaroni, ukinil mlečne izdelke, ukinil sadje, skratka makaroni in makaroni in sem si rekel, da se ne pustim prepričati, da bi jedel kaj drugaga. Priznam, da sem v petek zvečer zadnjo porcijo makaronov komaj spravil vase, ampak se je splačalo.
Ker so se oblaki umaknili soncu sem vedel samo nekaj, treba bo veliko piti in ne "pretiravati" v prvem krogu. Najbolj sem se bal, da bi me začelo "mraziti", kar bi pomenilo, da bi bil dehidriran. Po nasvetih starih mačkov sem si pripravil tudi Koka-kolo, ki naj bi jo spil na začetku 2. kroga.
Štart in tek se je začel. Za spremembo tokrat nisem hitro začel ampak sem se držal zastavljenega tempa in se "ustavljal" na vsaki okrepčevalnici. Že kmalu me je dohitel Vencelj, s katerim sva odtekla kakšnih 10 km in potem je odhitel naprej. Na 15 km sem pomagal pobirati popolno izčrpanega tekača in ker nismo imeli s sabo nič tekočine smo odtekli do redarjev, ki so poklicali medicinsko pomoč. Prvič sem imel priložnost videti popolnoma izčrpanega tekača in me je kar stisnilo pri srcu. Čez nekaj minut je mimo mene švignilo reševalno vozilo in vedel sem, da je tekač v varnih rokah. Prvi krog sem pretekel počasneje kot lansko leto. Kljub temu, da nisem čutil nobene utrujenosti sem vseeno spil 3-4 dcl Koka-kole , ki so mi jo dali moji navijači, kar se je kasneje izkazalo za odlično potezo. Namesto, da bi mi šlo slabše, mi je šlo zahvaljujoč Koka-koli bolje in tako sem do 30 km celo rahlo povečeval tempo in prehiteval tekmovalce, kar se mi redko zgodi. Potem je tempo nekako padel, vendar nisem nikoli hodil (razen na okrepčevalnici nekaj metrov) in brez težav prišel do cilja, kjer sem mislil, da sem osvojil 40-50 mesto. Potem pa šok (pozitiven), dosegel sem uvrstitev med prvih dvajset oz. skoraj "stopničke" v svoji kategoriji, kar je bilo povsem nepričakovano. Se mi je zdelo, da sem v drugem srečeval malo tekmovalcev (prehitel sem 5-10 tekmovalcev, edino Uroš me je prehitel s takim tempom kot da bi šele tekel svoj prvi krog ).
"Visoka" uvrstitev mi ne pomeni toliko kot to, da nisem imel praktično nobenih težav. Najbolj mi je pomagalo to, da sem veliko pil. Nič nisem jedel, spil sem med 3-4 litre tekočine, ravno prav, da nisem imel težav.
Vsem čestitam, debitantom, starim mačkom, zahvaljujem se vsem navijačem ob progi pa tekmovalcem, ki so me spodbujali na začetku drugega kroga.
Drugo leto se ponovno vidimo

[Obivankenobi]

Evo, še moji vtisi z mojega 4. nastopa v Radencih (2x sem tekel na 10 km in 2x na 21 km), v bistvu imam malo mešane občutke glede mojega nastopa , saj rezultatsko nisem tekel po planu, verjetno ima zato največ zaslug zelo toplo vreme, ki mi je že večkrat do sedaj pokvarilo rezultat , zato sem tudi v naši stavi pristal na "zasluženem" zadnjem mestu...še dobro, da je Tae odlično odtekel in naju rešil...
Prvi kilometri so sicer potekali še kar po planu, nisem tekel prehitro oziroma pod 3.50 min/km, tako, da mi je Inot nekaj časa "igral" zajca, potem sem ga prehitel in se poskušal približati Kovitu, ki sem ga ves čas videval 200 -300 m pred seboj...Nisem pa imel pojma, kje je Tae, saj se je "izgubil" že na štartu, vendar sem imel občutek, da je kar daleč pred menoj in nisem se zmotil...Po petem kilometru se je začela kriza, hitrost mi je drastično padla, Kovit se je izgubil v daljavi in tudi nekaj tekačev me je začelo prehitevati, ustavil sem se na vsaki postojanki, kar ponavadi na tako kratkih tekih nikoli ne počnem in se poskušal ohladiti, vendar se mi je zdelo, da mi telo vse težje prenaša vročino, na 9. km me je začelo še mraziti in malo vrteti v glavi in malo je manjkalo, da se nisem popolnoma ustavil v senci , potem me je prehitel še Inot in volja do hitrejšega teka je še bolj padla, saj takrat še nisem vedel, da je Tae zmagal za več kot minuto pred Kovitom..., nekako sem se le "privlekel" do cilja in mi nikakor ni bilo jasno, zakaj nisem mogel teči hitreje...Ko sem se malo ohladil, sem se počutil popolnoma spočitega...
No, kokrkoli že, vesel sem bil, da sva s Taetom zmagala, malo manj vesel, da me je Tae prehitel že za več kot 3 minute , tako, da sem iz tekme v tekmo zmeraj manj konkurenčen...očitno sem dosegel mejo v vzdržljivosti oziroma hitrosti teka preko katere zaenkrat nikakor ne morem
Drugače pa sem preživel lep dan v dobri TF družbi, tako, da hvala vsem za prijetno družbo
Ob koncu tega posta bi se rad zahvalil Taetu, za dva darilca (predvsem tekač - kipec, mi bo dobra motivacija za nadaljno ukvarjanje s tekom, še posebej sedaj, ko nimam napredka) in pa Inotu za Teranov liker, ki ga verjetno ne bom spil še tako kmalu, sem ga pa poizkusil in je odličen...

Lp!

p.s.: čestitke vsem, ki ste v tej vročini pretekli katerikoli razdaljo, še posebej pa polmaratoncem in maratoncem, ki jim je bilo verjetno še najtežje...

[jfreak]

Pozdravljeni.

Tudi jaz sem včeraj odtekel svoj prvi maraton in reči moram, da sem navdušen .
Čas sicer ni bil ravno hiter (neto 4:16:00), vendar mi je bil za prvič cilj odtečt celotno razdaljo brez hoje in brez problemov. To mi je tudi uspelo ( razen dveh malih žuljev in malo črnega nohta). Zelo sem bil zadovoljen z okrepčevalnicami (sploh v prvem krogu, ko nas je bilo še dosti, pa ni nikjer ničesar manjkalo). Bile so dovolj pogoste, da tudi v drugem krogu ni blio problema.

Še enkrat hvala Kristina, bila sva super team. In pa seveda hvala domačim navijačem z ragljami - bili ste najboljši in najglasnejši!

Torej na koncu še čestitke vsem, ki ste včeraj tekli - upam da se vidimo še na mnogih tekih!

LP, A.

[Laufer]

Zelo lep izlet v Radence, moj cilj je bil, da tečem brez problemov, z užitkom in da pridem z nasmehom v cilj.
Planiran tempo je bil 5,30, na začetku je bilo potrebno bremzati ROSI-ja64, po polovički pa priganjati maco56, ker je tempo padal. Sem jih kar dobro slišal . Na 11 km smo prehiteli TurboRomana, ki je imel probleme, slabost (iz pete dal v drugo in jo počasi mahal proti cilju). Tam nekje na 17 km nas je rešil brzovlak z ZdravkoC-jem na čelu in četico TF-jevcev okoli njega. Malo zabave in slikanja na progi je prišlo zelo prav. Prav tako vzkliki, držite lopova, ki nam je ukradel fotoaparat. Navijači ob progi so malo čudno gledali , mi pa smo se prav lepo zabavali .
Na 18 km je malo pred nami kolabiral izčrpan tekač. Položili so ga ob ograjo in že čez minuto ali dve, je proti nam brzel reševalc.
NenadB je na vsak način hotel zamenjati z menoj startno številko in me poslati v drugi krog, pa se nisem pustil prepričati. Na 19 km sem se vsem zahvalil za družbo in odbrzel naprej do cilja. Je pa res, da je prav muka gledati obnemogle tekače na progi in ob progi.
Zadnja 2 km sta bila hitra, sploh pa ciljni finiš .

Še moj odgovor na komentar primozkobeta. Imaš prav, to ni proga, ne tekma, ne datum zate in za rekordne dosežke. Radenci so postali športni dan rekrativnih tekačev, ki pridejo na tekmo, ki ima "ime" in "image", tek je "in" in "moraš" biti viden. Dosti jih ni pripravljeno na take napore in zato imajo velike probleme. Vsak misli, malo potreniraš in prideš v cilj. Eno je "trenirati" - teči v idealnih pogojih, drugo pa na peklenski tekmi, kot so Radenci in te sotekači nehote prisilijo v hitrejši tek. Izkušeni se prilagodijo pogojem in gredo "na lagano". Organizatorje lahko pohvalim zaradi velikega števila okrepčevalnic, saj če bi se držali pravil, okrepčevalnica na 5 km, bi bil "kaos" na progi še veliko večji.
"Vaške" tekme so pri nas dobro organizirane in kvaliteta tekačev in pripravljenost je na njih veliko večja kot pa npr. v Radencih. Za tekme na vasi, živijo in z njimi dihajo domačini, Ljubljana je že začela dihati s tekači, Radenci pa so na žalost nekje vmes, velik trud organizatorjev, na žalost pa premalo navijačev, nekje dobiš občutek, da smo tekači bolj navijali za gledalce, kot pa oni za nas.
Na male tekme hodijo tekači "pilit" formo, da so pripravljeni za velike. Tisti, ki se pojavi samo na "velikih" lahko hitro pregori.
Nas pa je nekaj, ki pridemo na take tekme uživat in se lepo imet.

[MajkelNajt]

Laufer... ta tvoj drugi del posta je točno to, zaadi česar imam grenak priokus iz radenec. Sedijo štirje v vaški gostilni, spijejo vsak 4 špricarje in se odločijo, da grejo odtečt 10 km v radence...

[ROSI64]

Tam nekje na 17 km nas je rešil brzovlak z ZdravkoC-jem na čelu in četico TF-jevcev okoli njega. Malo zabave in slikanja na progi je prišlo zelo prav. Prav tako vzkliki, držite lopova, ki nam je ukradel fotoaparat. Navijači ob progi so malo čudno gledali , mi pa smo se prav lepo zabavali .

Laufer, še vedno niso ujeli lopovo, ki je ukradel fotoaparat ZdravkoC-tu. Posledica: fotk še ni na netu

[marjeta]

Čestitke Venclju si pa res od sile pa še danes nisi mogu nič počivat. Bravo tudi vem ostalim tekačem. Lep pozdrav Marjeta.

[vencelj]

Hvala, Marjeta, za čestitke!

LP, vencelj

[Nataša]

hm ... jaz se pa malo čudno počutim na TF-ju in med TF-jevci. Kot da bi vmes padla v eno časovno luknjo in zdaj sem prišla nazaj na površje in so obrazi drugi, imena nova, čudne nogavičke se nosijo, jaz pa moram eni majhni babnci kar naprej brisat sladoled okoli ust

Čeprav mi je moja glavna motivatorka Maša Radence odpovedala, sem se vseeno odločla, da grem in v svojem tempu pretečem 10 km. Bilo je zelo vroče, duvala se ravno nisem, sem pa vesela, da se koleno ni nič oglašalo.

Zdaj pa s tekmami za en cajt zaključujem, ker me čisto vržejo iz ritma Sploh te velike, kjer je gužve čisto preveč. Po cilju sem se fino prekuhavala na soncu z radlerjem v roki, potem pa smo še en cajt čakali, da so nas redarji spustili na pot proti Rogli.

Luštno je bilo spet videt stare face (Petrco, Mirota, Bojana, Marjano ...) in spoznati nove (Loni, Karamela, Nana...). Megleno se spomnim tudi Aleša

En veeeeeelik poklon vsem, ki ste pretekli 42 km. V takih razmerah je bil to še poseben podvig

[Motorino]

Pozdravljeni!

Da se še jaz oglasim ... zadovoljen sam s sabo ter rezultatom teka ...

Glede na to, da sem se šele prvič udeležil tovrstne "rekreacije" - sem namreč popoln začetnik v teku - sem z rezultatom IZJEMNO zadovoljen (5,5 km konec koncev tudi ni malo ... za nekatere ).

Ampak vedno bolj se mi dozdeva, da bi lahko tole postala nekakšna stalnica v naslednjem obdobju ... kar pomeni, da se bomo verjetno še kdaj srečali ...

Lep tekaški pozdrav vsem skupaj in še veliko uspešno pokurjenih kilometrov pod nogami vam želim.

Tomaž

P.s.: Morda samo še tole ... ali mi lahko kdo svetuje, kaj uporabiti za "podpreti" koleno med tekom (poškodba iz preteklega leta)?

T

[primus]

Do včeraj sem se v Radencih vedno udeleževal le polmaratonov, zato se mi je zdelo kar potrebno, da se enkrat tukaj obkljukam tudi na celi razdalji. Pričakoval sem, da bodo pogoji težki, bili pa so ekstremni. Čas sploh ni bil imperativ, pa si vseeno nisem mislil, da bo čas 4 ur tako težko dosegljiv - no pravzaprav meni včeraj očitno nedosegljiv. Štartal sem ne prehitro, dolival ves čas in praktično je šlo vse po načrtih do trenutka - ko ni šlo več po načrtih. Zadnjih nekaj km me je popolnoma zmanjkalo, praktično kar naenkrat, kar pripisujem vročini in žgočemu soncu. Kmalu zatem, ko me je Zdravkov vlakec prehitel (čestitke za švicarsko točnost!) sem se pri zadnji okrepčevalnici ustavil in nenadoma celo začel opotekati in uvidel, da je heca konec. Umiril sem se, nehal vznemirjati zaradi teh 4 ur, šel odtočit v grmovje in počasi, z velikimi mukami odcopal do cilja. Pred ciljem, na strateški poziciji, huronsko navijanje forumovcev, ki je seveda za nekaj mm dvignilo mojo poklapano brado. Hvala tudi Alji, ki je na kolesu spremljala vso to kalvarijo in videla, da za kakšne hece nisem in se namesto glasnega dretja odločila za zgolj nežno prigovarjanje.

Kakorkoli, tale vročina je bila res ubijalska (vsaj zame) in tisto kar sem/smo izvajali tam po 1 uri popoldan po moje ni bilo ravno reklama za tek... Verjetno bi morali organizatorji razmišljat tudi o tem, da štart prestavijo na bolj zgodnjo uro. Drugače pa jim gredo čestitke za organizacijo in predvsem veliko število okrepčevalnic.

primus

[vencelj]

.. Verjetno bi morali organizatorji razmišljat tudi o tem, da štart prestavijo na bolj zgodnjo uro.
primus

Na to sem tudi že pomislil nekajkrat, ampak...že tako sem šel od doma ob 5:30 .

LP

[oranzni_slon]

Pozdrav!

Eto, ta dolgi Radenci so zamenoj. Kaj lahko rečem o svojem nastopu? He, he, ker sem hotel začeti res zadaj se nisem rinil naprej v lijaku. Ko sem ugotovil, da sem nekoliko pretiraval sem se komaj prebi mimo tekačev, ki so bili že pripravljeni za start na krajše razdalje. Še dobro, da so me spustili na progo in menda sploh nisem bil zadnji, ki se je tako zeznil. Prvi krog sem zvozil sportski lagano in se z veliko volje podal v drugega, ki pa ga lahko na kratko opišem, kot vajo, kako se prepričat, da ne odstopim. No, vsekakor tej progi nisem hotel ostati nič dolžan. In sem nekako pripuzal v cilj. Hvala vsem, ki ste huronsko navijali ob progi. Hvala tudi vsem na progi, ki ste mi pomagli do cilja (Vladek, ... ).
Hvala Nani, da je organizirala skupinsko prijavo.
Takole po enem dnevu v domači oskrbi se rahle opekline po ramah že celijo, noge sploh niso tako zdelane, drugih težav pa niti nisem imel.
Eh, Jusuf je pa že druga zgodba.

Lp, oranzni slon