Zadnje novičke

[stena]

Pravkar sem prišel iz zadnje, lahkotne (na tamali šajbi, ture pred Franjo. 28,8 km sem prevozil s povprečjem 33,76 in sem s počutjem zelo zadovoljen.

Na kratko o mojih km: Na števcu mi piše skupaj 882km, najdaljša tura 86,84km, najkrajša tura 22,6km vključujoč najdaljši klanec 5,44km (povprečni naklon 8,6%, največji naklon 18+%) najboljše povprečje 36,23km/h (36,84km), najvišja hitrost 81,64km/h.

Če zaključim: jutri me čaka še čiščenje verige in kolesa, dvig vrečke s štartno številko in čipom in nato počitek do naslednjega dne. Mislim, da sem kljub zelo slabemu počutju in milejši bolezni v torek, sredo in del četrtka pripravljen in motiviran toliko, da lahko ponovim lanski čas. Kar bo bolje bom zelo vesel, kar bo slabše bom pa razočaran (razen če ne bo višje sile).

Upam, da bo vse vredu in ne bo kakšnih nepredvidenih situacij.

Nič še dva dni.

LP

[sasa100]

Pozdravljeni vsi udeleženci Franje 2009!

Vemo da se vas je veliko prijavljenih na maraton pripravljalo tudi s pomočjo elektro stimulatorjev Sport-Elec! Za vse ostale, ki nas še niste preizkusili vas vljudno vabimo na brezplačen test stimulatorjev v štart/cilj areni v BTC-ju. Izvajali bomo AKTIVNO REGENERACIJO z nami pa bo tudi članica kluba Polet AJDA OPEKA!

Pridružite se nam in zagotavljamo vam do bo ponedeljkova pot v službo veliko lažja in predvsem brez musklfibra.

p.s. imeli bomo tudi poseben FRANJIN POPUST!!!

več na: http://www.kreja.eu/Sport-Elec/sportpro.html

Lep kolesarski vikend vsem skupaj

Kreja d.o.o.
Ljubljanska cesta 42
1236 Trzin

za več info smo vam vedno na voljo:
info@kreja.eu
tel: 01/ 564 17 14
gsm: 040 416 288

[Sončka]

Na hitro eno kratko poročilce kar tukaj!
Počutje: zmagoslavmo in hkrati izčrpano. (Zdaj je že bolje).
Tako: Mali maraton FRanja je opravljen, saj, nekateri ga odpeljemo, v nasprotju z nekaterimi, ki o tem samo govorijo.
Proga je prekrasna, prerivanja ni nobenega (še posebej, če greš lepo od zadaj), kolesarji prijazni. Navijači navijajo točno tam, kjer morajo in organizacija je fenomenalna. Fantje pa prav radi spodbujajo dekleta, tako sem vozila kar dobršen del ravninske poti za enim hitrim vlakcem, potem pa pred ciljem še za drugim. Ravno ta hitri vlakec me je močno zmotiviral, celo tako močno, da sem spustila predzadnjo postajo in zaradi tega sem se komaj privlekla do naslednje ter izgubila vso pridobljeno prednost. No, ja, čist nič se ne sekiram.
Hvala Aine in Fanči, je bilo prav prijetno spit kavico pred štartom.
Pa še nasvet za ženske: nkar oblečt lepe rozaste dekoltejske majčke, ki še povrhu razgalja vsa ramena, ker sonce na kolesu neusmiljeno žge. Še dobro, da sem se namazala s faktorjem, me je rešil.
Na splošno: 100 km gre čisto ok. SEveda nisem pretiravala s hitrostjo. 150Km bi pa kr bil zalogaj. Ampak nekoč enkrat....

[raziskovalec]

Tudi za menoj je debitanska 156km Franja.
Glede na navedeno dejstvo (debi) in glede na to, da je bil včeraj piknik TF,
nisem pretiraval.
Krasno se je bilo postaviti v kačo. Nekateri niso razumeli, da imamo panoramsko
vožnjo skozi središče mesta do Brezovice, mene pa ni motilo, da smo prvih 15 km vozili 40 minut. Potem s(m)o pa nažgali.
Pravi užitek je voziti v cestni zapori. Kolesarji so bili skoraj brez izjeme zelo uvidevni.
Do Cerknice (napaka lapsus hvala Javor - Cerkno) sem se več ali manj šlepal v zavetrju. Tam se ustavil prvič na postojanki,
ki je bila odlično založena, čeprav je bil deloma samopostrezen način.
Potem pa znamenite Kladje. 7 km klanca sem začel s hitrostjo 7 km/uro. Hitreje nin šlo
in spraševal sem se, če bo res treba eno uro rinit v breg. na srečo je strmina popustila in do vrha sem prišel v dobre pol ure.
Na vrhu pa juhica. Potem pa spust. Je letelo, da je bilo veselo. Celo vlekel sem vlakec kakšne 10 km, ker nisem mogel gledati, kako se mladi fantje skrivajo za dvema dekletoma, ki sta bili na čelu !!!! (halo).
To pa pobere moči, tako da sem malo parkiral na naslednji napajalnici, potem pa je letelo več ali manj solo proti Ljubljani (malo nad 30 km/uro), saj nobena skupina ni imela prave hitrosti.
Organizacija je klapala praktično v nulo, prostovoljci so bili enkratni, prav tako pa tudi navijači v vseh večjih krajih.
Brutto sem bil sicer dobrih 6 ur na progi, a sem užival skoraj sleherni trenutek.
Primerjava s tekom. Vsekakor lažje kot maraton v Radencih. Na kolesu se lahko med vožnjo počiva (klanec navzdol, vožja v zavetrju), vidi se velikon pokrajine.
Tek pa je bolj garaški. Saj veste ...
Toliko razpisal sem se, ker je bila mouja prva Franja. In upam ne tudi zadnja.
P.S. Tudi darilna vrečka je bila zelo bogata (kolesarske rokavice, nogavice, bidon, popusti ...). In krasen čajni lonček.

[javor-18]

samo malce te popravim Raziskovalec, ni Cerknica ampak Cerkno, kjer si malce postal.

[Samo:-)]

Najprej vse čestitke organizatorjem. Zadeva je res na nivoju.

Kako sem doživljal svojo prvo Franjo:
Na štartu sem zabluzil in sem se postavil čisto na konec kolone. Sem pač malo kramljal z ljudmi na treking bikeih, medtem ko so prvi že "dirkali". Pod narekovaji zato, ker to najbrž velja samo za Elite, ostali smo še nekajkrat stali predno smo se prebili iz Ljubljane. Pa nič zato, je bil dober site-seeing.
Na letečem štartu sem bil ob 9:32, torej sem se vozil že 27min .
No od tu je pa steklo in povprečna hitrost do vrhniškega klanca je krepko presegla 40km/h. Klančič je žel skoz BP s povprečjem krepko čez 20 kar je zame zelo ok.
Spust in že smo se vzpenjali na Kladje. Moja povprečna hitrost na tem hribu je bila 16,5 km/h, spet zame ful OK.
Zgoraj pa prvi ŠOK. Nisem pisknil! Prej tega nisem opazil, ko je bila skoz gužva zdaj pa sem bil sam. Ustavim se in grem nazaj do možakarja pri senzorjih. "Ja, previsoko imate senzor montiran!". Sranje. Spustim dol in >PISK<! Reče mi, da naj vprašam v cilju, mogoče pa mi bodo vseeno priznali rezultat. Rahlo kislega obraza se postavim v vrsto za vodo, pojem en gel in se "načrepam".
Naprej! Zdelo se mi je, da me na spustu vsi prehitevajo. Očitno so mi spusti šibka točka...
126km. Nov šok. Začenjam dobivati krče v Biceps femuris-ih. Ni mi jasno v čem je bila fora, mogoče sem premalo jedel. Ponavadi na 150-ki pojem 4 dvojne gele in kakšno Frutabelo, zdaj pa samo dva. Ni bilo časa, adrenalin na višku. Izgubim stik z "vlakom" in začne se agonija. Nekje na 133km mi uspe zapeljati v zaveterje nekomu, ki me je prehiteval in hitrost se iz 30-31 dvigne na 35-36. Počasi prihajam k sebi in po 5km mi uspe, da mu vrnem 1km zaveterja. No vseeno sem mu prepočasen in me spet prehiti.
140km. Tretji šok. Tipo naenkrat, brez kakršnegakoli znaka zapelje pred mano. S kotičkom očesa zagledam okrepčevalnico in se že brusim po asfaltu. Konkretno. Stric pri štantu zakriči: "Fantje to se pa ne dela, no" in že v šoku stojim ob stojnici s kozarcem vode, tipo pa je šibnil naprej. Brez besed. Tudi on je očitno utrujen pomislim, ko premagujem slabost. Naenkrat se pojavi moja rešitev - nov vlak. Kot bi trenil spustim kozarec in se zapodim v lov za njimi. Uspe.
156km : CILJ! Od letečega štarta do cilja sem porabil neto 4h15min (po Garminu), kar je povprečno 33,88 km/h! S tem rezultatom sem ful zadovoljen!

Drugo leto bo boljše! Res pa bi bilo fajn sestaviti kakšno kolesarsko ekipo TF; če gre ekipa je mogoče tudi bolj varno...

še nekaj GSM fotk:

[jonas]

kako pa se potem nismo videli verjetno zaradi gužve

[prim]

Tudi jaz prvič na Mali Franji. Prejšnji teden kupil rabljeno specialko, en teden treninga (ko bi moral počivat in gasa). V skupini res leti - do Horjula rahlo navzgor cca 40/h. Vzpon niti n preveč strm, najbolj pa sem se bal spusta. No, skoraj vse do Gorenje vasi (50 m pred priključkom na traso Velike) je šlo super in varno. Ko sem si ravno oddahnil od strahu pred padcem pa se je ena bejba direkt pred mano(morala je bit med top 10 med ženskami) na popolnoma ravni cesti (brez ovinkov a navzdol) in popolnoma brez razloga zložila brez opozorila. Med letom na glavo (smo mel cca 45-50 brzine in 0,003 s časa za reagirat) sem le pomislil, če se bom še kdaj zbudil. Padel direktno na glavo in začuda tudi vstal. Rezultat : zvito sprednje kolo, en četrt čelade sploh ni več (opazil šele v cilju), strgana rokavica, majice po hrbtu tudi skoraj ni več (posnelo mi je številko in vse 4! knofle), sam pa le odrgnjen po kolenu, komolcu, boku, hrbtu ...
No po ene 5-10 min (nimam pojma, čas se takrat itak ustavi) sem najprej mislil počakat prevoz s kombijem potem pa je kolo le nekako šlo in sem počasi nadaljeval. No kmalu te grupa spet potegne, in do cilja je šlo spet 40/uro.
Torej Franja definitivno užitek (brez padca čisti) in tudi utrujenost med in po maratonu mnogo manjša kot na teku. Je pa res nevarno in to povsod, potrebna 100 % koncentracija celo pot. Sklep: ja itaq grem spet in to na Veliko.

[Samo:-)]

@jonas:
ja, najbrž, mogoče pa tudi ker sem kar hitro odbrzel pod tuš, spirat kamenčke iz raztrgane kože

Kako pa je tebi šlo? Tvoj rezultat je gotovo okoli 3:30 ali še boljše?

[prim]

Madona, glede na zapise tukaj in posebej na Bicikel.com, so bili tisti, ki niso "potipali" vsaj malo asfalta skoraj v manjšini.

[Samo:-)]

Rezultati so že na timingovi strani! : http://www.timingljubljana.si/default.asp?id=2&id1=2009
3. ona1: 3:41:38 , Bravo Lucija!
148. jonas: 3:41:38

Tisti, ki smo se prijavili pod TF pa:
185. Nejc Pogačnik: 3:41:58
278. Bavdek Dare: 3:54:41
586. Samo Kojc: 4:10:05 Priznali so mi rezultat

Kak bo zdaj pasal en hladen

[ROSI64]

Mali maraton Franja je tudi za mano. Tako kot sem si ga zastavil, tako tudi izpeljal. Na srečo brez padcev, ki jih je bilo danes kar veliko, tudi v moji neposredni bližini.

Jaz bi ga verjetno nekoliko hitreje izpeljal, a sem bil v družbi dveh kolegov s katerima sem vztrajal v dobrem in slabem celo pot, da sta lahko vozila v mojem zavetrju. Maraton sem vzel predvsem za preživetje lepega dne, v prijetni družbi.

Pred maratonom sem imel letos prevoženih kilometrov po števcu 37.

Pa še malo mojih rezultatov, pa čeprav to ni bil moj cilj.

Mali maraton čas cele proge: 4:05:03
Tekmovalni čas bruto: 3:11:09
Tekmovalni čas neto: 3:08:45
Mesto skupno: 926
Mesto v kategoriji: 118

[spela*]

Jaz sem se v cilju samo čudila velikanskim hitrostim, s katerimi so pribrzeli prvi zmagovalci in nekaj prvih skupin.
Eden iz prve skupine za zmagovalcem velike Franje je grdo padel prav v cilju.

Čestitam vsem udeleženkam in udeležencem!
Eni nismo zbrali dovolj poguma ...

[stena]

No da še js malo opišem mojih 156km.

Pač Ljubljana kot Ljubljana, čeprou sem imel na Brezovici že poln kufer non stop štop-spelji varijante. Končno se je začelo in vrhniški klanec je kar zletel mimo. Do Kladjega v super skupini, res kapo dol. Potem na Kladje izvrstno, res sem bil močan za razliko od lani (še lovil sem kombi z vodo, ker sem prepozno dojel kakšno dobroto prenaša ). Na vrhu na hitro dopolnim bidona z vodo (spil sem štiri in pojedel tri powerbar čokolade ter tri enervitene) in potem spust, kjer sem se zopet skoraj srečal z ograjo na istem!!?? ovinku kot lani, me zgleda še ni srečala pamet . Če sem bil do Kladja v super grupi pa ne morem reči za tisto s Kladjega do malo pred Škofjo Loko enako in zato sem se odločil, da ujamem grupo, ki je bila nekje 200-300m na uč pred mano, kar mi uspe in to brez pomoči (kot začuda so potem vsi iz prejšnje grupe dobili "moč" in nas ujeli v dveh minutah, res so bili vrhunski ). Malo pred Vodicami nas ujame prva grupa iz male, kateri priključim in z njo pridem v cilj. Očitno sem bil z ona1 in jonasom skupaj v skupini vendar sem na zadnjem rondoju ubral dolgo varijanto in sta mi zato z ostalimi vred ušla naprej, meni pa je šlo še dodatnih nekaj mest in sekund. Bil sem res jezen, ker sem se zrinil naprej potem pa tako. Jeza je minila šele, ko sem v cilju izvedel, da je bila tadolga varijanta tista prava in da so ostali, ki so šli po "bližnjici" prebili zaščitni trak, ki ga je držala neka deklina (lani naj bi bil zato zmagovalec male Franje tudi diskvalificiran).

Kriznih situacij je nekaj bilo, najbolj nevarna iz Kladjega, ko me je naslonil en gospod, ki ni držal svoje smeri v ovinek. Na srečo za oba brez posledic.

Da zaključim, 18 minut bolje kot lani (zaenkrat 200 mest višje) in s precej lažjimi nogami in glavo kot lani. Mi je kar žal, da je že konec in komaj čakam drugo leto.

LP

[ton]

Še jaz, še jaz!
Včeraj sem se prvič udeležil družinske Franje. Matr je bilo fino. Taveliki dve sta jo odmahali naprej, s tamalo pa sva v Šentjakobu sklenila, da kljub močni opori očetovske roke ne bo letelo do Dolskega in sva se raje vrnila v BTC na poligon, kjer sva uplenila par nagradnih bidonov za vožnjo na poligonu in že pred gužvo par mlečnih izdelkov.
Tole bi rad napisal: glede na dejstvo, da je bil ves sobotni program povsem brezplačen, sem res hvaležen organizatorjem, ki so nas bili pripravljeni zastonj gostiti in nahraniti. Fino je gledat množice paglavcev ia raznih biciklih, povsem navedne soljudinje in soljudi, ki dobijo en dober štimung in neko veselje za naprej.