- 09 Sep 2008, 20:52
#145452
Mimogrede danes mi je v knjižnjici prišla med brskanjem v roke knjiga o Remšniku. Ti si izražal privrženost Remšniku. Kot urednik pa je podpisan
p.Glasenènik ...o njem pa sva govorila...
Mislim, da je naslov Remšnik in okolica...avtorjev pa je veè...
Zanimivo ètiv. Nekaj je sestavkov o Lackovemu odredu dokler je deloval na AUT strani in tukaj. Pa o Pankraciju...
Sem menil, da te bo zanimalo, èe ne druga malo duhovne podpore za tvoj podvig trekking preèenja, ki ga pripravljaš.
Mimogrede to je za ceniti, da se ne odneha in delati popravni izpit je spoštovanja vredno. Poskusiti pa potem odnehati to vsak zna.
Mimogrede delaš kaj na utrditvi nog ( žulji, mehurji ) oz. imaš kakšno idejo kako boš sedaj to obvladal ali se prepušèaš, da si se dovolj utrdil v prvi fazi.
Še nekaj morda ni slaba ideja to kar sva pred leti zaèela z Zvonetom potem sem jaz sicer to sam nadaljeval ampak zasejano je bil odobro:
- da vsak teden si vzames kaksen dopoldan pa odteces ali odkolesaris kaj na tistem delu terena kjer se ti je najbolj psiholosko lomilo.
Tako da v glavi clovek dobi vzorec, da je to povsem jasno da se ta del trase pretece: recimo trasa Duh - Maribor.
Namreè jaz se tudi pri sebi spomnim vzorcev da vsled samozadovoljnosti èes preteceno je toliko in toliko potem pa v glavi podzavestno ponizam zadnji del trase recimo od Tojzla do Mestnega parka...v bistvu pa je to se kako tezavni del. to je kot da bi tekel Celje - Logarska pa bi se do Luè trudil potem pa bi kar obsedel na masažni mizi pri maserkah v Luèah
...no skoraj tak
ni ne ravno tak...
Sicer pa full vemo vsi ki smo dali Kozjak skozi kaj pomeni priti na Sv. Duh. Vidiš Maribor, vstopaš v podroèje MB obèine in tudi dostopna toèka za avto,...skušnjave so velike in moè boleèine žuljev kar klièemo vsled tega kar je pred nami. Tukaj je Pohorje veliko ugodnejše. Zakljuèni del v Dravograd je veliko bolj premoèrten. Ampak zato ni take energije kot je na Kozjaku
.
Upam, da se kdaj oktobra ali novembra dobimo skupaj se na kolesarskem preèenju - bomo se izognili nošenju kolesa
.
Imam vtis da je pri kolesu veliko manj mentalne usmerjenosti vase in èlovek veliko bolj vpija okolje in tiste cerkvice. Namreè ne razmišljaš kje te dobi tema ( lahk odokaj udobno prideš pri belem dnevu skozi ) in tudi izpostavljenost poškodbam ( žulji, pokostnica ) je nižja ( je pa res veèje tveanje zaradi zraènic ali okvar ). Pri Pohorju se mi zdi, da ga je bolje preteèi...predvsem mi je naporen tisti del trase, ki se vleèe od Peska do Pesnika in potem do Grmovška - èeprav so tudi lepi razgledi in utrinki - spomladi ko je veliko vode...
klopotec napisal/-a:Ha, klinac je to to.

p.Glasenènik ...o njem pa sva govorila...
Mislim, da je naslov Remšnik in okolica...avtorjev pa je veè...
Zanimivo ètiv. Nekaj je sestavkov o Lackovemu odredu dokler je deloval na AUT strani in tukaj. Pa o Pankraciju...
Sem menil, da te bo zanimalo, èe ne druga malo duhovne podpore za tvoj podvig trekking preèenja, ki ga pripravljaš.
Mimogrede to je za ceniti, da se ne odneha in delati popravni izpit je spoštovanja vredno. Poskusiti pa potem odnehati to vsak zna.
Mimogrede delaš kaj na utrditvi nog ( žulji, mehurji ) oz. imaš kakšno idejo kako boš sedaj to obvladal ali se prepušèaš, da si se dovolj utrdil v prvi fazi.
Še nekaj morda ni slaba ideja to kar sva pred leti zaèela z Zvonetom potem sem jaz sicer to sam nadaljeval ampak zasejano je bil odobro:
- da vsak teden si vzames kaksen dopoldan pa odteces ali odkolesaris kaj na tistem delu terena kjer se ti je najbolj psiholosko lomilo.
Tako da v glavi clovek dobi vzorec, da je to povsem jasno da se ta del trase pretece: recimo trasa Duh - Maribor.
Namreè jaz se tudi pri sebi spomnim vzorcev da vsled samozadovoljnosti èes preteceno je toliko in toliko potem pa v glavi podzavestno ponizam zadnji del trase recimo od Tojzla do Mestnega parka...v bistvu pa je to se kako tezavni del. to je kot da bi tekel Celje - Logarska pa bi se do Luè trudil potem pa bi kar obsedel na masažni mizi pri maserkah v Luèah


Sicer pa full vemo vsi ki smo dali Kozjak skozi kaj pomeni priti na Sv. Duh. Vidiš Maribor, vstopaš v podroèje MB obèine in tudi dostopna toèka za avto,...skušnjave so velike in moè boleèine žuljev kar klièemo vsled tega kar je pred nami. Tukaj je Pohorje veliko ugodnejše. Zakljuèni del v Dravograd je veliko bolj premoèrten. Ampak zato ni take energije kot je na Kozjaku

Upam, da se kdaj oktobra ali novembra dobimo skupaj se na kolesarskem preèenju - bomo se izognili nošenju kolesa

Imam vtis da je pri kolesu veliko manj mentalne usmerjenosti vase in èlovek veliko bolj vpija okolje in tiste cerkvice. Namreè ne razmišljaš kje te dobi tema ( lahk odokaj udobno prideš pri belem dnevu skozi ) in tudi izpostavljenost poškodbam ( žulji, pokostnica ) je nižja ( je pa res veèje tveanje zaradi zraènic ali okvar ). Pri Pohorju se mi zdi, da ga je bolje preteèi...predvsem mi je naporen tisti del trase, ki se vleèe od Peska do Pesnika in potem do Grmovška - èeprav so tudi lepi razgledi in utrinki - spomladi ko je veliko vode...