Že ko smo lani zašli na dopustu v te kraje me je Gardsko jezero začaralo in to tako,da sem po 15. letih ponovno začel razmišljati o maratonu. V resnici je to bil zame drugi maraton, a lahko bi ga po tako dolgem sušnem obdobju označil kar za prvega.
Sicer pa se nas je nabralo kar nekaj:
Že na startu smo vedeli, da je do cilja daleč
A na štartu se pač ni moč premisliti in smo začeli. Cilj je bil,da se pridruživa skupaj z IRO zajčku za 5:00 (ur seveda, da ne bo kdo mislil,da je to tempo) , potem pa po polovički vidiva kako in kaj za naprej. Ampak tega naprej že na začetku ni bilo. Zajčka sta že na začetku bila absolutno prehitra za najin predviden tempo, zato se odločiva, da tečeva sama, ne oziraje se na zajčka.
Ko tečeva skozi predore se najina Garmina čudno obnašata. V resnici ni bilo signala in več kot očitno je, da shranjuje neke čudne podatke. Že tam opaziva, da se najini km po uri kar bistveno razlikujejo kot km,ki jih je označil organizator. Da to vpliva tudi na tempo niti pomislil nisem, to mi kapne šele v tretji tretjini maratona
. V tem začetnem delu še vidiva naše bicekliste (laufer, nana in loni)
Do Rive in še naprej nama gre odlično, navijanja ob progi je bilo tudi ogromno. Praktično so navijali prav vsi od otrok do starih mamic. Sva pa pri 10 km bila presenečena, da je na postaji bila na samo voda, nobenih energijskih napitkov ni bilo. Sem rekel ok, bodo pač kasneje. Na koncu se je izkazalo, da so bili energijski napitki samo na treh postajah. Zdaj pa ne vem ali so zmanjkali, ali pa je organizator predvideval, da jih potrebujemo manj kot vode. Tudi najin plan na 12, 5 km se podere, ugotoviva,da je je tam samo voda za osvežitev za splahnit gel po grlu pač ne.
Tako zavijemo proti Arcu. Tek med vinogradi in sadovnjaki. Tukaj dohitiva skupino prisrčnih starejših gospodov . Malo tečejo malo hodijo, hitri pa so skorajda tako kot midva. Ampak vsaka čast, v teh letih pa teči maraton
Tukaj nekje se začnejo prve težave pri IRI, pošilja me naprej a nekaj časa še tečeva skupaj nato se odlepim od nje nekje na 20 km. Teči skozi Arco pa je bilo tudi eno posebno doživetje, tako je dišalo po pici
Od 20 do 30 km sem imel občutek, da mi je šlo odlično. Na polovički mi je bilo več kot jasno, da z mojimi petimi urami ne bo nič. Tam tudi ugotovim, da mi tempo na Garminu ne kaže pravilno in po njem sem se ravnal ves čas teka
, Tudi 1,5 km sem že imel viška na polovički . A če pogledam uradne rezultate sem tukaj izgubil največ mest
. Kako, mi ni najbolj jasno, ampak tukaj se je začelo kazati kaj pomeni počasen začetek. Prehitevanja so se vrstila kar po tekočem traku.
Po 30 km noge postajajo vedno težje, proga se začne tudi rahlo vzpenjati, tukaj me sprva reši coca-cola ki sem jo imel zraven za rezervo. Za nekaj časa mi da dodatne energije, prehitevanja tekačev pa se še kar naprej vrstijo, kar ne morem verjeti glede na mojo hitrost, a tukaj nekje tudi sam začnem tek kombinirati s hojo. Še kar naprej ne morem verjeti in se čudim
V bistvu bom na tekmi dosegel najslabši čas in to bistveno od slabši od vseh daljših trening tekov ki sem jih opravi kot pripravo za Gardo. Pa si ne vzamem kaj dosti k srcu! Sem rekel, da pridem uživat in dokončat ta maraton pa bo kaj bo. Nekje na 35 km dohitevam dva Italjana. Nasproti pripelje kombi, ki mu mahata. Uf, ta pobira onemogle tekače, vidim, da jih je kar nekaj notri. Ne jaz ne sodim v ta kombi in grem naprej. Tu nekje tudi pridem do prve in edine postojanke, ki je bila "normalno" založena. Celo čokoladne napolitanke so bile na voljo. Te mi dajo energijo za naprej. Tudi jabolk in banan je bilo v izobilju, a kaj ko meni ne odgovarjajo. Na koncu še zgrabim dva kozarca izotonične pijače in nadaljujem. Za nekaj časa sem rešen. Tečem!
, a me počasi spet zmanjka, nevede se tek spremeni v hojo. A cilj je že strašansko blizu, še samo nekaj km. Lep občutek ko pogledaš čez jezero in vidiš kje si startal, še lepši ko se zavedaš koliko km imaš za seboj, še lepši ko veš da ni več daleč. Nekaj km pred ciljem dohitim par z vozičkom. Da ne bo pomote v vozičku imata dojenčka, vsekakor najmlajši udeleženec maratona
Dobra dva km pred ciljem dohitim Tini-ja. Madona kaj pa te on dela tukaj, sem presenečen
. Pove, da je imel pri 20 km težave in se tako počasi prebija naprej. je rekel, da bo to vsekakor za nekatere kost za glodat, očitno je imel kar prav
Tako skupaj nadaljujeva do cilja, hoja in tek sta najina spremljevalca, sploh tisti zadnji klanec nama je dal vetra. No vsaj meni. Ko prideva do oznake 42 veva,da sva že zelo blizu konca. Tukaj pospešiva, naj se vidi kako se preteče maraton
, na eni manjši grbini se spotaknem in skoraj padem
, a se na srečo koča srečno s prihodom v cilj brez posledic. Čas 5:25, neto seveda (Garmin pokaže na koncu 43.96 km
). Daleč od časa ki sem ga predvideval, a glavni cilj je bil, da pridem v cilj z nasmeškom in to sem dosegel uspešno!!!
Sem pa imel po prihodu v cilj podobne težave kot v Radencih. V cilju se mi je kar zavrtelo, postalo slabo, očitno posledica prehitrega zaključka. Sem potreboval kar nekaj časa, da sem prišel k sebi. Steklenica hladne vode polita na glavo mi je pomagala. Nato osvežilni tuš, uf tole je šele pasalo. Zaslužili smo si ga!!! No Urbanovi pa so si privoščili kopanje v jezeru, upam, da uspešno
, ker kolikšna je bila temperatura vode niso znali povedati.
Danes dan po maratonu ni nobenih problemov, se sprašujem če je bilo tisto včeraj res maraton. Čutim sicer rahlo utrujenost, zjutraj že opravil regeneracijsko gobarjenje. Bera sicer ni bila ravno obilna, a saj včerajšni maraton tudi ni bil ravno vrhunski. Ampak za kosilo pa bo, "popravni" na ljubljancu pa tudi
Madonca na koncu pa pozabil skorajda najvažnejše. Čestitke prav vsem, ki ste opravili z včerajšnjim maratonom, posebno tistim, ki jim je to bilo prvič in tistim, ki so prišli na stopničke!!!
Pa še nekaj
fotkBi prosil admina, da vse te naše zapise o tem maratonu premakne v poročila s prireditev, da jih bomo še kdaj našli 
).
Na poti sva srečala kar nekaj naših, pa tudi naša podpora na kolesih je bila
sva se še skopala v jezeru in po obedu smo počasi odšli proti domu.
probleme s spodnjimi okončinami, da ne more po gasu pritiskat in pride jutri. 
