Sedaj je čas, da tudi jaz kaj napišem o včerajšnem SAM - maratonu.
Že ko smo bili na štartu je bilo vzdušje enkratno.Pri vseh se je čutila neka nervoza do starta, saj je čas izredno hitro mineval.
Organizacija lahko samo rečem kapo dol kolikor so oni dali od sebe.Saj za tako progo resnično ni mačji kašelj označiti voditi in tako naprej.Da ne govorim o označitvah in podobno.Čeprav se vidi, da nekateri ljudje ne prenesejo nekega dogajanja na slovenskih tleh, če le omenim trganje trakov kakor mi je na cilju omenil gregorb.Toliko okrepčevalnic je bilo, da praktično ni bilo mogoče, da bi bil človek žejen.Seveda se pa pojavijo tukaj druge težave pri posamezniku, ki se lahko pripetijo tako meni kot drugim popolnoma nepredvidljivo.
Preden kaj povem o sebi najprej o drugih tekačih iz Tekaškega foruma.
Bravo vsem udeležencem in tistim ki ste prišli na cilj.Ravno tako tistim, ki ste štartali na 50km, 35km ali na 10km.
Vsak je pač dal od sebe toliko kolikor je bil trenutno sposoben, če ni bilo seveda poškodb vmes.Tuareg je bil ravno tako dober, da ne omenjam Dule-ta, Simi, Miro ki je bil prejšni teden na malem maratonu
.
Udeležba je bila resnično mednarodna taka kot sem že nekajkrat omenil brez dlake na jeziku nisem zasledil niti na Ljubljanskem maratonu.Prišli so celo iz ZDA - Aljaske iz Poljske in tako naprej.Udeležba je bila resnično množična in polna veselja in dobrega vzdušja.
Meni osebno je šlo do odcepa za na pot ki pelje proti Kofcam izredno dobro.Bil sem izredno zadovoljen, a glej ga zlomka se mi je po cirka 20m zalomilo v hrbtu.Zabolelo tako, da je bilo groza.Korak se mi je skrajšal in so začeli samo hoditi mimo mene kot rakete.Do koče na Kofcah sem porabil 30minut več kot lansko leto in sem vedel, da je vseh sanj o dobrem rezultatu, ki sem si ga želel vsaj približno splavalo po vodi.
Pa sem si rekel, da bom vseeno vztrajal do konca čeprav ne morem narediti nič več.Tako sem pricijazil v 6 urah 27sekundah zaostal za svojim najboljšim časom za reci in piši 1h in 18minut.To je pa že kar veliko.
Dejal sem si če odstopim, čeprav so mi potem nekateri prijatelji rekli zakaj nisem odstopil se bom tega navadil na vsaki taki tekmi samo če bo kaj prišlo narobe vmes.Grem do konca sem dejal pa sem le nekako pregural.Že od koče na Kofcah sem potem začel spremljati neko žensko in sem ji bil neke vrste pismejker, vodič ker ni poznala proge bila je druga absolutno v ženski konkurenci na 50km.No sem si dejal bo vsaj nekaj dobrega narejenega danes, če ne pri meni pa pri drugih ljudeh.
Ko jo je prijel krč sem ji pomagal, da je krč izginil to se ji je dogajalo proti koncu.Pomagal nositi tudi pijačo pri okrepčevalnicah itd.
Skratka vsaj nekaj sem rekel!
Psihično sem bil pripravljen resnično ogromno saj sva z Alešem naredila en dar mar bi se temu reklo.In je bilo teh 50km zame mala šala.Samo hrbet ni dovoljeval vseh željenih dolgih korakov.
Na progi pa toliko doživetij od krav, ki so se prosto po Prešernu sprehajale in poleg njih mladi telički in telice, ki so veselo obedavoli pri materah kravah.Sonce je bilo tako lepo, da je skoraj nemogoče opisati kako.Čeprav je zjutraj bilo pred štartom še +3stopinje.In sem si dejal madona na vrhu Dolgih njiv bo pa hladno tako kot lansko leto.
Pa je bilo ravno obratno fantastično lepo nekaj neponovljivega.Vsi tisti sončni žarki, ki so nas oblegali to je bilo nepopisno občudovanja vredno.Proga pač kot proga ni bila hvala bogu mokra.In sem si rekel, danes je idelni dan, da se podre rekord proge in je padel šel je par sekund pod 4urami izredno dobro, fantastično dobro.
Na cilju pa dobrodošel tuš in seveda topli obrok, ki je prijal.Saj smo pokurili ogromno kalorij.Pa si rečem dva obroka ne bosta preveč potem pa vse po starem.Iztoku lahko samo rečem kapo dol za vso njegovo vztrajnost, ki se mu bo slej ko prej bogato obrestovala pri udeležbi tekačev.
Seveda nisem vrgel puške v koruzo kar se tiče SAM-a imam rezultat v glavi in tega sem rekel hočem slej ko prej doseči.Mogoče bo to za nekaterega prezahtevno, ampak zame ne bo seveda poleg 24urnega teka, maratona na 42,192km, malega maratona kar se tiče rezultatov.
Naslednje leto bom podredil vse temu kar se bo dalo.Samo če mi bo zaslužek in delo dopuščalo v okviru tega.
Danes priznam me še boli vse skupaj.
Zatorej naslednje leto pa naj pride cel Tekaški forum na SAM maraton in bojo videli kaj se to pravi pravi tekaški praznik in vzdušje brez primere.
Pa naj bi nastopali na 50km, 35km ali 10km.Bolj bo množično, bolj bo pestro na koncu.
Torej že sedaj vabljeni naslednje leto VSI!
ČAO!
. Od naših je bila Simi srebrna- bila prvič, videla in bila druga in Bine zlat, obema čestitke 
.
.
.
?
Hvala!
.