Vsakoletni obvezni spremljajoči dogodek množičnih tekaških prireditev so, žalibog, tudi razna umovanja, v katerih nekateri glasovi vztrajno kličejo po uvedbi razvrstitev glede na neto dosežen čas. Argument, na katerega vežejo svoje prepričanje, je bolj pravična uvrstitev, ki naj ne bi bila več odvisna od tega, ali tekač štarta v prvi liniji, ali pa na začelju štartne kolone.
Pa bi bilo to res bolj pravično? Nikakor!
1) Primer tekača, pretendenta za zmago: Do cilja ima le še streljaj, nikogar pred njim, prednost pred najbližjim zasledovalcem zadovoljiva, zato pred ciljno črto nekoliko izpreže, pomaha gledalcem... To ga kaj lahko stane tudi zmage, saj ne more nikoli vedeti, ali se nemara za njim ne bo prikradel kak kalkulant z boljšim neto časom?! Bi mar to bilo bolj pravično?
2) Primer rekreativnega tekača: Najprej mu je znanec na razprodajah pred nosom speljal zelo ugoden ter superhiter par tekaških copat. Nato ga je taisti znanec na kar nekaj tekih, verjetno ravno po zaslugi teh super copat, prehitel ter ga aboniral na nehvaležno četrto mesto. Zaradi česar si naš rekreativni tekač omislil sladko maščevanje ter ga sklene prehiteti na Ljubljanskem maratonu. To mu, potem ko ga prehiti v zadnjem delu proge, tudi uspe. Vendar njegovo veselje in zadoščenje traja le do objave rezultatov, ko, zlomka, ugotovi, da ima znanec boljši neto čas, čeprav je pred njim prečil ciljno črto! Bolj pravično?

Tisto nad čemer pa se vendarle velja resno zamisliti; vsi ki razpredate o bruto vs. neto, ne pozabite, da smo vsi samo rekreativci! Malo me namreč žalosti, ko vidim, kako je nekaterim pomembno, ali so uvrščeni na 176., ali 181. mesto?! Upam, da vendarle imate, ali najdete tudi drug in ne zgolj tekmovalni motiv za tek skozi vse leto.

Chuck Norris z enim samim ptičem naenkrat ubije kar dva kamna.