Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 miro
#206241
Matej bravo,za vse!!
Zdravje je le eno,ultre bodo pa bodo ostale,ter se ponavljale iz leta v leto.
Lepo,da misliš tudi na tvoja sončka!
Čestitke,za vse doseženo!
Miro
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#206261
Bravo Matej :cast:
Neverjetno, vendar ti tokrat žal niso bile vse zvezde naklonjene
a vesolje gre naprej in bo še veliko priložnosti.

Tekaški forum te podpira 100 % :laola
 kovit
#206334
žabc napisal/-a:tveganje zaradi mojega zdravja preveliko (doma me čakata dva zakladka),...!



Žabc


Nobena zmaga ne odtehta teh besed...
Si zmagal :clap:
 žabc
#206811
Dragi sotekači,
včeraj se je končala tekma v desetkratnem ironu, na katerem sem »neuspešno« nastopil, in prav se mi zdi, da podam nekaj svojih občutkov in mnenj, ki niso vezani na same rezultate…te ste lahko spremljali preko njihove uradne spletne strani.
Ko veste, sem mogel 15km pred zaključkom petega irona odstopiti zaradi kombinacije številnih nevšečnosti, ki so se dogajale zadnje dni, ter dosegle vrhunec na peti dan dirke. Glavna razloga sta bila predvsem dva. Prvi je bila moja dihalna stiska, ki se je začela že v zadnjih kilometrih prejšnjega dne, se nadaljevala ponoči z neprespano nočjo, ter dosegla vrhunec na začetku tekaškega dela petega irona. Kaj se je pravzaprav dogajalo ne vem, vem le da je bil občutek tak kot bi mi nekdo vzel eno pljučno krilo, in me pripravil da tečem v takem stanju. Občutek je bil nekaj povsem novega, zato me je pošteno prestrašil (še posebej ker sem podobno čutil že na kolesu). Nismo se predali brez boja…tako sem uporabil vse, od nekih tablet (ne vem za kaj), pa vse do pumpice za astmo. A vse brez učinka Drugi razlog za odstop je bila očetov odhod v bolnico ter izvidi, ki so potrdili ledvične kamne, kar je imelo za posledico strog počitek…česar pa moj oče zaradi svoje narave ne bi upošteval, še posebej, če bi se jaz spopadal z novimi preizkušnjami. Še posebej me je skrbelo, ker sem vedel, da moj oče zaradi težine tekme in svoje nravi ne bi nikoli priznal bolečine. Vedel sem že dva dni da je nekaj narobe…a odpeljali so ga šele ko se je skoraj zgrudil od bolečine.
Prejel sem veliko istih vprašanj »Zakaj nisi dokončal petega irona?«. Odgovor je preprost. Psihično in fizično (razen dihalne stiske) sem bil v tistem trenutku na izredno visokem nivoju, tako da sem trezno presojal stvari, ki se lahko zgodijo v primeru mojega odstopa ali mojega nadaljevanja. V tistem trenutku sem vedel nekaj zagotovo, in to je bilo dejstvo, da če končam peti iron, da bom tudi šestega začel. Začel bi ga tako kot vse ostale…na polno in brez milosti, saj drugače ne znam. Vpliv na moje zdravje, ter na zdravje oziroma počutje mojega očeta, pa je bil v tistem trenutku prevelik vložek s katerim bi lahko tvegal. Zato sem se 8 krogov pred koncem odločil, da z dirko ne nadaljujem!
Ali mi je kaj posebno žal? Malo je seveda grenkega priokusa, ki ga je deležen vsak športnik, ki mu na neki tekmi ne gre vse po načrtu. Manjši razočaranosti gre pripisati tudi zavedanje, da to ni pravi deca iron, ter da z fizičnega ter tudi psihičnega vidika zame ni tako zanimiv kot sem mislil, da bo. Pa da ne bo pomote…tekma je svinjsko zahtevna, a me je v nekaterih pogledih malo razočarala. Žal mi je predvsem tega, da sem si morda na ta način zapravil končno zmago v svetovnem pokalu, in to zaradi absurdnega točkovanja kjer ta tekma prinese toliko točk kot sem jih zbral jaz na zadnjih petih (dve drugi mesti, tri zmage, dva rekorda proge). Zmagovalec bo sedaj po vsej verjetnosti postal triatlonec, ki letos, razen na zadnji tekmi, še ni stal na stopničkah.
Ugotovil sem še eno stvar, ki jo prej nisem imel priložnosti spoznati. Prvič sem bil tako dolgo ločen od otrok, in moram priznati, da je bilo to zame izredno velika psihična obremenitev. Ko sem se po telefonu pogovarjal z malim Majem, mi je po dveh minutah pogovora dejal »Tati ti si moj lupček«. V tistem trenutku je bilo pogovora zame konec, saj enostavno nisem mogel več zadrževati solz, ki so se mi zaradi tega še večkrat prikradle tudi med samo dirko.
Velikokrat sam rad omenjam Sanje…sanje v smislu nečesa kar si večina upa samo potihoma želeti in ponavadi tega nikdar ne uresniči. Zakaj? Zaradi tega ker si ne upa poskusiti oziroma če že poskusi, ne zmore vztrajati. Zase moram reči, da se ne bojim sanjati, ter da se upam spoprijeti z vsakimi – v tem primeru športnimi sanjami. Ni je tekme na svetu s katero bi se bal spoprijeti, jo sanjati oziroma morda celo dosanjati. A sanje imajo včasih tudi visoko ceno, ki pa jo poleg nas samih plačujejo tudi tisti nam najbližji. In mislim, da je to za vse nas, ki se tako ali drugače ukvarjamo s športom in imamo zraven družino, najtežje.
Kot vsaka tekma do sedaj, me je tudi ta na nek način okrepila. Tako so že postavljeni visoki cilji v naslednji sezoni, ki bodo samo nadgradnja uspešnim ciljem iz pretekle sezone. S treningi intenzivneje začnem že 30. novembra, tako da bom do prve resnejše tekme pripravljen kar se da optimalno.
Do naslednjega poročanja vas lepo pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem za vse spodbudne besede in bodrenje med samo tekmo.
Uporabniški avatar
 zigzag
#206815
Matej, še enkrat vse čestitke :clap: :clap: :clap:

Nekaj pa me vseeno zanima. Si kdaj pomislil, da bi stopil "korak nazaj", na klasično ironman distanco in morda resno napadel Havaje, ali ti to preprosto ni izziv?
 Alek
#206830
Bravo Matej
ne samo po športni plati, tudi po tej drugi, človeško topli, senzibilni plati mi deluješ zelo velik. Želim ti vse dobro v bodoče in še enkrat ti čestitam za pametno odločitev.
 žabc
#206836
V poročilu sem se pozabil zahvalit vsem svojim sponzorjem, ki so kakorkoli finančno pomagali pri realizaciji moje letošnje sezone. Sponzorji so bili: Comshop, DOKA inženiring, gradbeno podjetje GPG, A1 inženiring, Benira, NLB Leasing, Skirca-vrtnarske storitve.

Izredno hvaležen sem tudi proizvajalcem športne opreme in s športom povezanih produktov, ki so mi zaupali ter me tako ali drugače podprli. Pri tem bi rad izpostavil pet produktov, ki so name naredili velik vtis. Ti je zgolj moje osebno mnenje, ki pa bo morda nekomu pomagalu pri lažji odločitvi za uporabo teh produktov.

LYPRINOL SPORT EDITION – majhne, a neverjetno učinkovite kapsule z izvlečki zelenoustne školjke, ki so izredno izredno učinkovite pri sami regeneraciji in protekciji. Ta proizvod je uporabljal tudi Marko Baloh na dirki čez Ameriko (na njegovem predavanju sem tudi izvedel za njih)
CEP nogavice – brez njih si ne predstavljam več nobene tekaške preizkušnje…ter nobenega potovanja z letalom. Vsakodnevni maratoni brez enega samega žulja in brez občutka utesnjenosti. Zame so čarobne.
SKINS – uporabljal sem hlače in majico za regeneracijo….torej po vsakem ironu. Počutje v njem je kot bi bil gol, vendar hkrati nudi vso udobje. Psihični učinek ali kaj drugega…noge so bile zjutraj sveže in spočite.
REFLEX (V02 SPORT) – športna prehrana, ki mi je pisana na kožo. Izpostavil bi tri proizvode, ki sem jih sam uporabljal (imajo jih veliko). Glutamin – edini glutamin, ki sem ga preizkusil do sedaj (pa sem jih veliko), ki je topen v vodi in nima okusa. Growth matrix – regeneracijska mešanica, ki vsebuje vse kar sem potreboval. Uporabljal sem jo tudi med samo tekmo na vsakih 6 ur, ter seveda po vsakem treningu. Edge – energijska pijača s katero sem (z malo pomoči coca cole) brez težav vsakič pretekel dvojno porcijo maratona – brez koščka trde hrane
BOLLE očala – za mnoge očala kot očala, a zame super proizvod, ki mi je olajšal tako vožnjo podnevi, ponoči, v vetru in dežju, ter tudi tek v različnih vremenskih pogojih

Zigzag, to nikakor ni korak nazaj temveč morda celo korak naprej. Razlog za moj "obrnjeno pot" je v tem, da sem po naravi ekstremist ter da poskušam biti v stvari katere se lotim čimboljši. Ker se zavedam, da je moja triatlonska pot še premlada, da bi se dostojno kosal z vsemi mojstri ironmana, sem se odločil, da si pridobim izkušnje na drugem področju ter se nato preusmerim na "enojnega". Napadel bom Havaje 2011 ali 2012, potem bomo pa dejansko videli ali sem kaj vreden ali ne:)

Hvala vsem še enkrat!
 mano
#206881
Matej, lepo si napisu svojo zgodbo!

So sanje...in so stvari, ki so v nekem trenutku pomembnejše od njih. Ostati Človek je pomembnejše od kere koli zmage. Ostati Človek v težkih trenutkih...to je zmaga!

Bravo stari!!! ;)

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA