Zadnje novičke

[Uroš Sobočan]

Evo:

Branje http://mali-uros.blogspot.com/2009/12/i ... ogama.html

Garmin http://connect.garmin.com/activity/20784534

Očitno na hrvaškem fajn lovi pa še celo pot v ekstremnih razmerah je zdržal

[ZdravkoC]

Kje so ostala poročila ???
Zgleda, da imate še zmrznjene prste...
Ko sem rinil v Pohorsko strmino, sem se spomnil na vas in si mislil, kako bi bilo fajn džogirat po Istri.

[nana]

Zdravko, bilo je fajn. Pogrešali smo te vsaj na cilju

Tudi jaz sem čakala, da bo kdo napisal poročilo, pa se kar nekako ne odločijo. Če povzamem... štart bi bil lahko nekoliko bolj točen (ali pa manj pozen), ker je nekatere že pošteno zeblo. Bilo je bolj mrzlo kot lani, sprva sončno, potem nekaj snežink (čarobno), potem se je pa zoblačilo in ohladilo, ampak smo preživeli. Okrepčevalnice slabše založene kot lani, kar me niti ni motilo, ker sem imela čokolado s sabo, pijače pa je bilo dovolj. Najbolj sta bila famozna mladenka in mladenič, ki sta 9 km pred ciljem sedela v avtu, miza pa prazna, čeprav sta imela v avtu še poln kanister pijače. To ni ravno zgledalo. Pašta je bila dobra (kot je na teh tekih vedno), kuhano vino pa sploh Upam, da nisem preveč zatežila, ker to ni bil moj namen. Trtejič sem bila v Istri in gotovo ne zadnjič.

Še malo o teku... prvič sem tekla razdaljo od Buj do Novigrada, čeprav sem še lani zatrjevala, da "teh klancev pa jaz ne bom nikoli tekla". Nikoli ne reci nikoli Z Avijevo Andrejo sva jo mahnili iz Buj nekoliko pred začetkom uradnega štarta v družbi ursed in Nade, pa sta naju kar hitro pustili zadaj, kar naju ni niti najmanj motilo. Že na začetku sva se zmenili, da bova tekli lepo počasi in kakšen klanec tudi prehodili, če ne bo šlo drugače. Plan je v celoti uspel. Malo pred ciljem sta naju ujela Avi in PeterM in skupaj smo prišli v cilj. Midve z Andrejo utrujeni, a zadovoljni. Pretekli sva dobrih 30 km, kar je bil Andrejin najdaljši tek. Bravo!!! MP3 sem imela celo pot v žepu, pa ga sploh ni bilo potrebno vklopit

Še enkrat hvala Andreji za družbo, lepo je bilo spoznati nove TFjevce in lepo je bilo videti tudi vse ostale, čeprav se z nekaterimi spet nismo uspeli "dobro videti". Pa naslednjič

[vencelj]

OK...bom že kaj napisal.
Zvečer so bili občutki še preveč mešani, bolje prespat, no, sedajle ni časa...se delat mudi...
Bo že...

LP, vencelj

[zajc]

Čudno je bilo gledati zasneženo obalo. Pred pol leta smo se "cmarili" na plaži, tokrat pa so bile temperature krepko pod ničlo. Na startu sem si zadal za cilj, da poskušam pot v celoti odteči, ker sem se pred dvema letoma zadnjih 20 km komaj premikal.

Na startu sem "potegnil" in pred mano sta bila samo tekmovalca, pa še ta sta mi ušla in kmalu ni bilo pred mano in za mano nikogar in sem bil prepuščen iskanju slabo označene poti. Nekaj sem se spomnil iz preteklosti ampak vseeno nisem bil prepričan, če tečem po pravi poti. Po okrepčevalnici na cca. 10 km sem vedel, da sem na pravi poti. Sledil je prvi večji vzpon nad Casinojem.

Po teku po glavni cesti so nas usmerili na zasneženo pot in kar naenkrat je bila cesta zaprta, na levo pa je vodila v eno vas. Po spominu sem vseeno nadaljeval po zaprti cesti mimo gradbenih odrov pod cesto in kmalu sem prišel na naslednje križišče. Na levo in na desno sta vodili enako široki cesti. Odločil sem se na desno (napaka) in po 1 kilometru, ko sem tekel proti Petroviji vprašal domačina, če je to prava pot za Buje. Odvrne mi, da bi moral v tistem križišču, kjer sem zavil desno, zaviti levo. Tukaj sem preklel slabo (ne)označene poti. Ponovno na križiču sem zavil levo in kmalu se mi je prikazala okrepčevalnica. Tukaj sem iz radovednosti vprašal otroke koliko tekačev je šlo mimo, ker sem izgubil vsaj 10 minut in so mi odvrnili, da sta šla samo dva. Čudno se mi je zdelo, da sem imel tako veliko prednost pred zasledovalno skupino, kajti za mano zopet ni bilo nikogar.

Po nekaj kilometrih zopet križišče, vendar sem na levi strani videl neke rdeče oznake. Odločil sem se, da bom sledil oznakam in ugotovil, da sem na pravi poti. Na povsem zasneženem makadamu/pešpoti proti Bujam, kjer so me vodile rdeče oznake (tukaj je bila na celotni trasi edina označena pot), sem v celem snegu opazil dve sledi, verjetno tistih dveh tekmovalcev, ki sta mi ušla na začetku, za mano pa, čudno, še vedno nikogar.

V Bujah mi povedo, da sta pred mano dva tekmovalca, za mano pa še vedno ni bilo nikogar. In tako sem celo pot prehiteval tekmovalce, za mano pa še vedno nikogar s podobnim tempom dokler v dolini reke Mirne ne prehitim Venclja Zdaj se mi je posvetilo zakaj ni bilo nikogar za mano - vsi so bili pred mano. Tukaj mi je padla vsa morala ampak sem vseeno nadaljeval in do konca odtekel in prehiteval počasnejše tekmovalce.

Škoda, da nisem tekel v zasledovalni/prehitevalni skupini, da bi imel koga, s katerimi bi lahko držal tempo, se prehiteval, zaostajal, tako pa sem celo pot praktično pretekel sam in nisem imel občutka ali sem hiter ali počasen. V glavnem sem zadovoljen s svojim tekom, če pomislim da leta 2007 od Grožnjana nisem imel praktično nobene moči več.

Glede organizacije. Jaz nikoli nič ne pričakujem. Zato sem vnaprej pričakoval, da bo vse skupaj bolj asketsko in sem vse skupaj vzel, kot je napisal Uroš, kot avanturo. Edino progo bi lahko bolj označili, ker smo bili tisti, ki smo že tekli to progo v precejšnji prednosti, ker smo lahko tekli po spominu.

Čestitke vsem za pretečeno pot. Na koncu bi se zahvalil Rosi64-ju za prevoz, ki je predstavljal za tiste razmere pravi luksuz.

[ROSI64]

Evo:

Branje http://mali-uros.blogspot.com/2009/12/i ... ogama.html

Garmin http://connect.garmin.com/activity/20784534

Očitno na hrvaškem fajn lovi pa še celo pot v ekstremnih razmerah je zdržal

Uroš, se pa vidi na zemljevidu, kje ste zgrešili traso, garmin vse zabeleži.

[Uroš Sobočan]

garmin vse zabeleži.

Ja na Hrvaškem

[dexi27]

No še nekaj mojih vtisov, najprej naj povem, da sem v celoti razdaljo vzel za dober trening in druženje, kar je v celoti uspelo. Drgač pa to da sem se 5 x zgubil, pa ne sam, ampak še kdo je bil z mano pa smo skupaj iskali pravo pot pa se navijali po nekih potkah pa ugibali pa mi je šlo že mal na . Aja pa da pridem na okrepčevalnico pa pri dobrih minus par stopinj dobim mrzlo vodo je tud res fino.
Mah v glavnem edino kar odtehta vse skupaj je dobra družba vse ostalo pa ....
se ne splača se .

[RoKo]

Tudi mene so zjutraj spremljale temperature od -16, -21 pa ob obali -8. Zimska služba v Istri ni delala, vsaj v Savudriji ne. Štart in vse skupaj se je malo zavleklo, kar se je pokazalo kot dobro(malo debate), saj nam je zmanjkalo časa za druženje na koncu. Tekme sta se udeležila le dva Hrvata (varuha reda) in Avstrijec, ki živi na Hrvaškem, vse ostalo smo bili .
Na makademskih poteh je sneg prišel kar prav, malo je zravnal podlago. Noge so trpele predvsem zaradi oddrsavanja. Z materom se nama je uspelo izgubiti na glavnem križišču pred Grožnjanom . Namesto navzdol in nato v hrib sva jo mahnila lepo naravnost. Skoraj kilometerček več. V Grožnjanu sem bil 18 minut hitrejši kot lani, na cilju se je to poznalo za 1:15. napredek, ni kaj. Še tisti tek po mestu, tudi tam se je nabral kak km viška. Proti koncu doline mi je ušel dexi s spremljevalko, tako da sem se po mestu kar malo oziral. Še bolj so se ozirali za mano.
Na hitro je bilo treba udariti po kuhanem vinu, pašta, preoblačenje v hodniku neke hiše (tam je ostala tudi moja štartna št.), še par besed in pot čez mesto do avtobusa. Vrata smo si odprli sami, kdo bo stal zunaj, avtobus pa se greje za nas), šoferju to seveda ni bilo prav (drugi put nemojte ulaziti). Dobro, nečemo.
Seveda da ne, drugič ne bo take zime.

Lepo bi bilo, ( v danih možnostih seveda) štartati malo prej, recimo ob 09:30, dobiti lep zaprt prostor v Novigradu in druženje malo podaljšati, vsi pač ne pridemo v 4 urah ali pa tečemo skrajšane variante.

[RoKo]

http://picasaweb.google.si/romano964/Savudrija2009#

Nekaj iz začetka.

Se mi zdi da imam samo pol medalje. Kaj je na drugi strani, na eni je slika, na drugi strani ima sledi nekega lepila, to se opazil šele doma.

Moram povedati,da sem ta december presegel neke mejnike. Odtekel sem dva zelo težka teka-za moje pojme. polmaraton v Bellunu in letošnjo Istro, oba v razmerah za gledat na Evrosportu.Oba z nasmeškom v cilju.

[MARIOLINO]

Čestitke vsem, ki so se udeležili tega mrzlega teka, saj namreč so mogli imeti kar velika jajca itd., ker jaz sem se po domače malo usral tistega minusa na dnevniku dan prej na hrt1 in ostal doma piti čajček kot ena p. . Pa brez zamere, samo res vsem .



Lp

Mario

[klopotec]

Moram pa res čestitat vsem, ki ste tekli. V takih razmerah to res ni hec.
To pot mi ni niti malo žal, da nisem bil tam. Mene je v tisti dolini že lani dovolj zeblo.

[mazi]

Čestke vsem...!!!

Za nagrado ste pa imeli uživanje v idilični pokrajini...

[GTA]

Še na kratko moj pogled na včerajšnji tek.
Mraz, oprijemajoč sneg po cesti, ponekod led...za tekača menda ni slabega vremena, razmere zunaj so le podatek, kako se obleči in obuti za tek. Smo pa imeli krasno zimsko idilo, ki jo bomo na tej progi težko še kdaj doživeli.
Proga poznana, mogoče bi morala biti le kakšna oznaka ali redar več, saj v takšnem vremenu vse izgleda malce drugače. Tudi cilj na stadionu lansko leto je bil primernejši(in 1km bližji), saj smo se letos vsi po vrsti malo izgubljali po Novigradu. Okrepčevalnic dovolj, pašta party ok, vse bi se dalo tudi bolje, vendar se je Predrag v danih razmerah kar potrudil - hvala!
Tek po zasneženi progi, ki je že tako kar zahtevna, je bil prava preizkušnja predvsem za glavo, saj korak nikakor stekel tako kot sem si želel. Vseskozi je spodrsavalo, nekaj je bilo tudi akrobatskih vložkov, a se je na koncu vse srečno končalo. Kaltak(zmagovalec prvih treh promo tekov) je že na začetku narekoval hiter tempo, ki sem ga le stežka sledil, saj ponavadi dolge teke začenjam malce počasneje, da se dobro ogrejem. Vendar, pred nama je vozil avto organizatorja in vedel sem, da če ga izgubim iz vidnega polja bom v teh razmerah sigurno kje zašel. Zato sem stisnil zobe in držal razdaljo ca 200m za njim vse do Buj, kamor sva pritekla skupaj in tako do Grožnjana tudi nadaljevala. Vedel sem, da se bo, če pridem na najvišjo točko skupaj z njim, ki spada v kat. lažjih tekačev, tehtnica na spustu nagnila v mojo smer. Po hribu navzdol sva spustila, kot da tečeva na 3km in ne kot da sva na ultramaratonu. In vedno bolj je letelo. Mislil sem že, da bom odnehal, ko naenkrat nisem več slišal korakov za seboj. Takrat sem le še pospešil. V dolino Mirne sem prišel s ca 1.5 min prednosti in kasneje je bilo vse lažje. Prednost sem počasi malce povečeval, saj nisem čutil nobene resne krize, tako kot lansko leto. Težko pa je tako ali tako vsakemu.
Po dobrih petih letih teka sem končno prišel v cilj katerekoli tekaške preizkušnje absolutno prvi, kar mi bo sigurno dolgo ostalo v spominu.
Hvala vsem za dobro družbo na cilju, hvala organizatorjem za vloženi trud in upam da se vidimo na Promo Parenzana še kdaj.

[MARIOLINO]

GTA za prvo absolutno zmago.





Lp