Zadnje novičke

[silvij]

Maratonaustria program je dobra stvar. Ampak iz mojih izkušenj je najbolje, da najprej vsaj tri do štiri mesece in vsaj 3-4 krat tedensko tečeš skupaj vsaj 50 km - od tega enega nad 20-25, tudi 30 km. To je minimalna baza! Maraton zahteva čas - še bolj kot med tekmo samo, v času priprav nanjo! Hitrost ni pomembna - kilometrina in pretečene ure pač! Potem pa lahko začneš z bolj usmerjenimi treningi - hitrost in ponovitve pa tempo teki in seveda enkrat tedensko tudi dolgi teki. Sam se od prvega maratona (Atene, november 2007), ki sem ga odtekel bolj zato, da vidim, kako je - brez posebnih težav in z 4:06 - vsako leto na ta način pripravim za enega (Reykjavik, avgust 2008 - 3:41) ali dva na leto (Trst, maj 2009 - 3:36 in Berlin, september 2009 - 3:31). In moram potrkati - tistih "kataklizmičnih" težav, ki jih nekateri opisujejo (zidovi, prikazovanja, zvonenje, svetlobe in teme... in kar je še takih senzacij) niti med tekom niti po njem in tudi v dneh regeneracije nikoli nisem imel! In če bo vse tako, kot doslej - se vidimo v Padovi in New Yorku 2010.

[Nataša]

Maraton je treba spoštovat in se ga lotiti, ko si zanj res pripravljen. Saj ne rečem, da se je neda prteči po nekaj mesecih teka. Samo za kako ceno! Da se potem dva meseca skupaj sestavljaš, da se ti vse zameri ... Kaj pa vem no?

se popolnoma strinjam!

Nisi napisala, če si že tekla polmaraton. Če ga še nisi, probaj najprej to in se tik pred ciljem vprašaj, če bi zmogla še enkrat toliko. In da je stvar še bolj zanimiva, maraton ni 2x21 km, ampak je druga polovica vedno težja in v glavi daljša.

Imam eno skromno maratonsko izkušnjo, rešpekt do teh razdalj pa ogromen.

[ZdravkoC]

... maraton ni tak baubau, kot je marsikdaj predstavljen in misli &dusa se na dolgih tekih veliko prej utrudijo kot noge. In ko imamo enkrat utrujene misli, tudi noge ne grejo nikamor vec in potem je jasno da se zacne agonija. Zato je fino, ce si maraton poskusas jemat le kot nekaj urno zabavo in tudi treniras, kolikor se pocutis oz. kolikor te veseli, ne pa da silo nabiras kilometre po nekem napisanem nacrtu in se ti vse zafrzmaga.

Menim, da se moramo v temi "Priprava na maraton" bolj odgovorno odzivat. Sploh, če pričakujemo, da bo kdo kakšno misel uporabil v praksi. Eni so resda bolj vzdržljivi, drugi manj. Eni so že prej leta kolesarili ali se ukvarjali z drugimi športi, kar ti v osnovi da neko bazo v kondiciji in tak človek se ne more enakovredno primerjati z ostalo množico rekreativnih tekačev.
Maraton ni nekajurna zabava.
Na maraton se je potrebno resno pripravit.
Do maratona imej rešpekt in spoštovanje.
Bolje, da ugotoviš svoje sposobnosti (se ti zafržmaga?) že na treningu, kot na maratonu.
Maraton se teče z glavo, saj: "... .. . ....., ..."

[Vreme]

Jaz sem svoj prvi maraton pretekel pred petnajstimi leti, brez baze in brez dolgih tekov. Kje pa se mi je takrat sanjalo,da je potrebno dolge teke trenirati, sem misli, da se je treba šparati za tekmo. Pretekel sem ga, a za kakšno ceno. Po stopnicah nisem mogel hoditi kakšen teden, ampak to je bilo še najmanj, bolj me je dajala psiha in strah pred dolgimi teki in to tako počasi, da sem tek skorajda opustil. Pred dobrimi tremi leti sem ga na novo odkril, a strah pred maratonom je bil še kar v meni. Vse do lanskega leta, ko sem na Gardo šel izključno za to,da sem ga pretekel in prišel v cilj z nasmehom na ustnicah, kar pa je tako ali tako vedno moj cilj na tekih, na Ljubljanskem pa sem popravil moj petnajst let star rekord.

Strah je torej izginil, rešpekt pa še vedno obstaja. Sicer pa je recept zelo enostaven, kot so že povedali predhodniki, primerna baza in dolgi teki so ključ do uspeha, uspeha z nasmeškom