Zadnje novičke

[jaz]

Sem občasni tekač, kar pomeni, da je moja tekaška dejavnost v večji meri odvisna od vremena. Ne pa nujno. Pred leti sem bil na nekaj tekih (od 4 do 12 km), nikoli pa še nisem pretekel 21 km. Zanima me, če se vam zdi izvedljivo, da se v enem mesecu ob povprečni kondiciji pripravim na 21 km. Moj edini cilj: preteči.
Hvala za kakršnekoli odzive.
Lp

[čokolino fan]

Pozdravljen. Čast imam, da prvi podam svoje skromno mnenje. No naj ti na začetku povem svojo zgodbo. Sicer sem star 23 in delam v vojski ampak verjemi, da tečemo veliko manj kot pa en povprečen tekač na tem forumu. No sam sem septembra 2008 prišel iz misije na Kosovu in sva se s sodelavcem dogovorila da greva na 21ko na ljubljanski maraton. Potrebno je upoštevati, da pol leta sploh nismo bili športno aktivni saj smo imeli druge naloge. Tako sem si po pol leta čiste pavze zadal cilj da pretečem 21km. Pred tem je bila najdaljša razdalja 10km. In sem pretekel. Sicer je bil rezultat 1:59 ampak pretekel sem brez večjih težav. Lani pa sem šel tudi na 21 in sem tudi brez priprav pretekel v 1:50. Letos pa se nameravam ob rahlih pripravah udeležiti 42km. Potrebno je omeniti, da nikoli nisem imel poškodb. Po prvem polmaratonu sicer 10 dni nisem mogel normalno hoditi zaradi predhodnje daljše neaktivnosti, na lanskem polmaratonu pa tudi naslednji dan nisem čutil bolečin.

Zato je moj odgovor sledeč: Ni vprašanje, če boš pretekel, vprašanje je samo v kakšnem času boš pretekel. Svetujem pa, da če greš prvič na polmaraton, da si ne postavljaš prevelikih časovnih ciljev ampak naj ti bo cilj preteči do konca brez večjih težav. Tako ne boš obremenjen s časom in boš v teku še dodatno užival. Pa izberi si eno večjih prireditev za prvi nastop saj te bo to dodatno motiviralo in ti dalo krila tudi, ko boš morda podvomil vase. Veliko sreče in upam, da se vidimo, če že ne marca na krasu pa vsaj v Radencih ali v Ljubljani. Lep pozdrav.

[mare]

Potrjujem to, kar je napisal čokolino. Tudi sam imam podobno izkušnjo, le da sem se sam pri prvem teku nekoliko pretiraval in sem imel probleme potem skoraj cel mesec.

[GregorM]

Ravno danes sem izvedel na traku podoben test. Ponavadi tečem 1x na teden med 5 in 10 km, tokrat sem si jih pa zaželel 20 km. Hitrost sem nastavil 10% manj kot ponavadi in brez težav pritekel do 17. kilometra, ko sem odstopil zaradi žulja. Če bi izbral bolj primerne nogavice, bi šlo do 20 in še kaj več, gre pa seveda za čas, ki je daleč pod povprečjem članov TF.

[Bojan Ambrožič]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

[ROSI64]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

[Darja]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

Zakaj pa ne? Smisel tega je z veseljem preteči 21 km. Ni to dovolj za en majčken smiselček????

[MančaPomaranča]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

Če bi na te stvari tako gledali, bi ugotovili, da dejansko nič nima smisla.

[Loni]

Prej sem tekla tudi tako kot ti, čisto turistično in nikoli dalj od 7 km. Tudi cm čez ne, potem me je pa kar naenkrat zagrabilo, da bi morda šlo še kam dalj. Avgusta 2008 sem prvič pretekla več kot 10 km v kosu (okoli Bohinjskega jezera), v začetku septembra pa svojo prvo polovičko na Ptuju. Če ti čas ni pomemben, je zadeva čisto izvedljiva, saj prej nisibil fizično neaktiven.
Se pa spomnim, kako sem se takrat "kregala" z Bojanom glede merjenja časa na teku srčnih mož. Tu se je takoj videla razlika - jaz veliki turist in Bojan - tekač v pravem pomenu besede.
Za ene so sekunde pomembne, za druge je pomembna samo pretečena razdalja. Počasnejši kot si, dalj časa se imaš fajn, torej... počasi se daleč pride.
Sama vem, česa sem oziroma bi bila sposobna, če bi pokazala malo več volje do treninga, pa je ne bom, ker zame to ni to. Je že fajn opaziti napredek, a da bi zaradi tega dihala na škrge in crkovala, pa ne bom. Potem tek ne bi bil več hec.

[Vreme]

Sama vem, česa sem oziroma bi bila sposobna, če bi pokazala malo več volje do treninga, pa je ne bom, ker zame to ni to. Je že fajn opaziti napredek, a da bi zaradi tega dihala na škrge in crkovala, pa ne bom. Potem tek ne bi bil več hec.

Top a si zadela bistvo vseh tistih, ki nam je čas teka v drugem planu!!!!

[svizec]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

Huh, težka misel, da ni smisla v tem, da si človek zastavi neki cilj in ga doseže ob zanemarjanju dejavnikov, ki mu niso prednostni!

Jaz kot tekač gledam na stvar čisto drugače - vsak centimeter, ki ga osvojiš z željo, da bi ga osvojil, je vreden zlata!

Vsak centimeter, ki ti je bil do nekega trenutka nepremostljiva ovira, je pravzaprav zmaga nad blokado misli, katera tekaču onemogoča poseči višje, ali dlje.

Telo je samo orodje, ki mu ukazuje um. Dokler tečemo lagodno, tečemo s telesom. Ko se tek prevesi iz užitka v napor, takrat že začenjamo teči z glavo, z močjo volje.

In vsak centimeter, ki ga premagamo z močjo volje, je enak zmagi!

Kdor ima tekmovalne ambicije, mu 4-urni tek na 21 kilometrov seveda bolj malo pomeni, ker ima drugačne cilje in takemu posamezniku bo dragocena vsaka stotinka sekunde, ki jo bo osvojil.

Zatorej, smisel JE! O smislu kot takem pa seveda razmišlja posameznik sam.

[Bojan Ambrožič]

Seveda je izvedljivo, pravega smisla pa v tem ni.

Zakaj pa ne? Smisel tega je z veseljem preteči 21 km. Ni to dovolj za en majčken smiselček????

Takole vam bom odgovril na tole vprašanje. Na začetku svoje tekaške poti sem tudi jaz razmišljal na ta način DLJE JE BOLJE. V dvem mesecih sem s čiste nule prišel na čez 20 km. Počutil sem se super, saj se mi je zdelo da delam dobro. Vendar neštete poškdobe zaradi velikih razdalj, stotine pretečenih kilomtrov na mesec, pa sem bil še vedno med zadnjimi na tekmi, so me naučile da temu ni tako. MANJ JE VEČ, je pravi odgovor na vprašanje kako trenirati. Sedaj vem da čisto zadostuje zgolj 100 km na mesec, če se teče hitro. Ni point v tem koliko km se preteče, ampak kako hitro se jih preteče. Tudi najboljši ultraši daleč od tega da tečejo počasi.

Pač kaj hočem reči, da ni problem preteči teh 21 kilometrov, ni pa to ne zdravo, pa niti pravi tek ne. Sploh če nekdo rabi 4 ure za 20 km, kar je počasnejše od povprečne normalne hoje. Problem je v tem da te: Ali lahko pretečem 21 km/ 42 km izvirajo pogosto iz bedastih stav nastalih ob enem pivu preveč.

Se pa strinjam s tem. Na začetku se je meni tudi blazn fajn zdelo, ko sem pretekel svojih prvih 10 km, prvih 20 km ipd. Ampak to dejansko ni vredno nič. Pri teku štejejo samo sekunde in ne koliko kilometrov si sposoben preteči preden crkneš.

Prej kot to spoznaš bolje je. Jaz sem rabil za to spoznanje potreboval skorajda 3 leta. 3 leta sem tekel popolnoma narobe.

[vencelj]

Ampak to dejansko ni vredno nič. Pri teku štejejo samo sekunde in ne koliko kilometrov si sposoben preteči preden crkneš.

Prej kot to spoznaš bolje je. Jaz sem rabil za to spoznanje potreboval skorajda 3 leta. 3 leta sem tekel popolnoma narobe.

Vsakdo, ki se spravi s kavča v gibanje, je naredil nekaj koristnega in ne moremo reči, da to ni nič vredno. Če je nekdo sposoben teči npr. 100 km, ne moremo reči, da to dejansko ni vredno nič. Nekomu več pomenijo tekme, kjer štejejo samo sekunde, nekdo drug uživa v dolgem teku, kjer mu ni potrebno spustiti dušo v 30 min. Vsakdo ima nekaj, kar mu zelo veliko pomeni, a mora pri tem spoštovati tudi tiste, ki jim nekaj pomenijo čisto druge stvari...
OK. Bojan, si pač napisal, kaj tebi največ šteje, a ne prodajaj tega kot edino nekaj vrednega.

LP, vencelj

[Loni]

Pri teku štejejo samo sekunde

Eni jih pač rabimo več, pa nič zato.

[Bojan Ambrožič]

100 km preteči je neverjeten dosežek, jaz ga verejtno ne bom nikoli dosegel.

Pač hotel sem povedati da ni smisla v podaljševanju razdalj, če še krajšim človek ni kos. Bolje je na račun pridobljene kondicije povečevati hitrost, kot pridobljeno kondicijo pretvarajti v kilometre. Sam sem sprva počel prvo in zdaj vem da sem delal narobe oz. sem narobe trenrial.

OK. Če je pač ljudem paše neko razdaljo samo premagati, jim pa tega užitka tudi ne jemljem.

Seveda pa ne rečem da so te moje besede dogmatika. Tako je moje mnenje na podlagi izkušenj, ki sem jih dobil. Tekačev nas je pač toliko da imamo vsi zelo težko iste cilje. Glavno je to da nas tek osrečuje.

Pri meni je mogoče osnovni problem v tem da vsako stvar, ki se je lotim jemljem mogoče malo preveč resno (in še huje to pričakujem tudi od drugih) in posledica je v tem da sem kar se teka tiče že skorajda pozabil kako se v teku uživa in gledam samo še na sekunde, kot da se mi gre za ne vem kaj. Hvala, Vencelj da si me spomnil tudi na drugo plat teka.