Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 boj
#21939
Pozdravljeni!

Poleti sem začela teči in sicer zjutraj pred službo ob 5.30 ali ob 6ih.
Ker imam zelo majhne otroke in popoldan nimam varstva.
Zdaj pa je zunaj tema in moja pot se vije po gozdu in žal ne morem zjutraj več teči pa bi rada.

Če imate kakšen predlog - izkušnjo, morda uporaba baterije (kakšne) bi lepo prosila.

LP.
 mia
#21940
Zaradi odgovornosti do mojih malih otrok, sem tek ponoči opustila. Mislim, da ni fer do otrok, da (sploh še ko so ti še zelo majhni, odvisni od tebe) se izpostavljaš takim razmeram. Seveda, boš že na tem forumu dobila drugačna mnenja, moje je pač tako. Jaz, ko mi ne uspe iti teči ven, tek nadomestim z vajo na orbitreku. Ni pol tok fajn, a sem mirna in nimam nobene slabe vesti.

Včasih si seveda želim, da ne bi bila tako omejena, pa me je potolažil kolega, ki je rekel: Ne bezljaj, umiri se in uživaj ta čas, kajti otroci hitro odrastejo in grejo, naš čas pa še prihaja.
Tako si mislim, da takrat mi pa mogoče uspe natrenirat za veliko (42) stvar.

LP Mia
Uporabniški avatar
 Matevz
#21941
Vse lahke naglavne baterije z LED diodami so dobre. Lahke in dovolj dobro svetijo, da se tudi po gozdu ob najbolj trdi temi ne zapleteš v korenine.

Pri puncah pa je ponavadi večji problem kot vidljivost občutek (ne)varnosti.

Sicer pa je o teku ponoči že nakaj tem na forumu. Malo po"search"aj.
Uporabniški avatar
 Bajsi
#21944
Helou!
Mia, jest pa mislim, da očetje tudi nekaj zaležemo. In, če edino razmere
ne dopuščajo, nikoli ne smemo biti sužnji otrok oz. kogarkoli.

Boj, ti pa se le posluži kakšnega baterijsko svetilnega izdelka v obliki LED diod.
Moja izkušnja pa je precej drugačna. Ponoči sem vedno tekel brez razsvetljave. Tudi po gozdu. Streniral sem se predvsem skozi razne jamarske tabore, ki smo jih imeli po hribih. Nekaj pa tudi v vojski na nočnih "izviđanjih". Sem pa zato po pojavu LED lučk stvar tudi poskusil. Vendar, 3x sem tekel z lučko in vsakič pošteno ubrisal. Zato sem razvetljavo opustil in še vedno tečem "čukovsko". Edino stil teka je malo drugačen saj pri nočnem teku po gozdu noge malo bolj privzdigujem. Skoraj galopiram.
:D Više nogu, pogled pravo, to za muda nije zdravo! :D
Uporabniški avatar
 Filipid
#21950
Poleg tega da imaš lučko na glavi je dobro da imaš tudi lučko na hrbtu, da te vozniki pravočasno opazijo. Jaz imam okroglo rdečo lučko, ki utripa in se zatakne za pas. Opazil pa sem tudi da proizvajalci tekaške opreme že dajejo odseva telesa v pajkice, copate, itd. , tako kot jih imajo denimo gasilci.
 Nataša
#21952
Po moje je blo pa vprašanje vseeno postavljeno bolj zaradi ženske varnosti kokr pa vidljivosti. Velikokrat pač srečamo raznorazne čudake. a ne, Filipid? :evil:

jaz ponoči tečem po ulicah oz.vsaj kje blizu hiš. včasih vzamem s sabo še alarm, eno piskajočo napravico. vsaj za boljši občutek.
 mojA
#21953
Draga Mia, popolnoma te razumem. Tudi jaz v času ko sta bili moji punci majhni nisem imela časa za reden trening. Starim staršem sem bila hvaležna, če so popazili na otroke brez prevelikega nerganja, kadar je bilo res zelo nujno. Ni bilo variante, da bi jih lahko prosila za varstvo, da bi sama odšla tečt. Tako sem tekla občasno, poleti zvečer ali zjutraj, pozimi pa nič.
Kadar sem bila totalno sesuta fizično ali psihično me je mož zaprl pred vrata, mi vrgel superge in rekel naj se vrnem čez eno uro. Ne morem povedat, kako sem mu bila hvaležna. Sicer pa ni naredil dobro samo meni ampak celi družini, ker sem se vrnila skulirana in z več energije. Če pa bi hodila na tek s slabo vestjo, ali da so moji otroci nekomu v breme ali da jih pazijo nejevoljno, v tem primeru od teka nebi imela čisto nič. V tistem času so bili bolj aktualni dolgi sprehodi, igre z otroki a kljub temu se teku povsem ne odrecite, če ga imate rade. In res je, da vas čas prihaja. Krizno je tam nekje do šole-odvisno od otroka, potem pa je vedno bolje. In počasi začnejo teči skupaj z vami in vas navdušeno spodbujajo, ko se pripravljate in trenirate na maraton. Danes sta hčerki stari 11 in 13 let jaz pa z možem odhajam na svoj 2.maraton. Hčerki gresta na Ljubljanca v okviru OŠ – 2.700 m. Kaj naj še napišem? Tek je lep, polepša in obogati ti življenje. Vzgoja in skrb za naše otroke pa nekaj neprecenljivega. Ne samo da nam življenje obogati, tudi osmisli ga. Uživajte vsako minutko s svojimi nadobudneži – razdajajte jim svojo ljubezen in sprejemajte njihovo. Čas otroštva mine kot blisk a vendar za vedno ostane v nas. Življenje je včasih res naporno in težko a vendarle nadvse čudovito!
Uporabniški avatar
 Filipid
#21954
Nataša napisal/-a:Velikokrat pač srečamo raznorazne čudake. a ne, Filipid? :evil:


V obeh spolih. A ne, Nataša? :evil:
 Nataša
#21955
ne bi vedla. čudne smsje dobim samo od enega spola :evil:
Uporabniški avatar
 mare
#21961
Če je bilo vprašanje glede čudakov, naj ti povem, da je po policijskih podatkih več neljubih dogodkov podnevi kot ponoči in več v mestu kot v gozdu. Najbrž je v vsakem primeru za bolj plašne prijetneje teči v družbi. Lahko kam padeš, si zviješ nogo...

Če je bilo vprašanje glede svetlobe, jaz prisegam na tek brez svetilke. Zadnjič sem popoldne tekal po Golovcu in že v trdi temi iz Orel do Urha. Spotaknil sem se šele pri spomeniku, kjer me je zaslepila svetloba. Seveda je treba biti malo bolj pozoren na podlago. Kakšno bogastvo sivih odtenkov je to. Najsvetlejši so kamni, nato korenine, zemlja, najtemnejše pa je blato. Luže so še temnejše in se svetijo. Slabši poti slediš tako, da tečeš po koreninah, drugače se hitro zgubiš. Jaz tečem po slabih poteh nekoliko počasneje, s krajšimi koraki in z mehkejšimi koleni. Če je vidljivost zelo slaba imam eno roko pred sabo, da se ne zaletavam v drevesa in veje. Pri slabi podlagi ne iščem zanesljivih stopinj, pač pa bolj drsim, kot da bi smučal. Tako gležnji niso v nevarnosti. (če seveda obvladaš tako tehniko) V glavnem, v začetku svetujem previdnost.
Uporabniški avatar
 Bajsi
#21963
mare napisal/-a:Če je bilo vprašanje glede svetlobe, jaz prisegam na tek brez svetilke.


Helou!
Podobno klobaso sem hotel spisati tudi jest. Predvsem tisto o razlikovanju predmetov v temi.
Uporabniški avatar
 H2O
#21970
boj, če se ne odpraviš tečt sproščena in brez dvomov kako je z otrocmi takrat, ko se ti rekreiraš tam, kjer si jih pustila v varstvo, se raje ne odpravljaj na tek. ker enostavno nima smisla.
sama, kadar sem v škripcih kam s sinom, sploh pozimi, ko je dan kratek in me ne more spremljati s kolesom, raje naredim kar doma, v nekaj par deset minutah vaje za moč, skledce, trebušnjake, vaje za rito, noge....tečem po stopnicah, na primer, in ti povem, da čist imenitno skompenziram željo po teku. nekateri bodo rekli, da tovrstna telovadbica ni primerljiva s tekom. morda res, ampak v sili hudič tud muhe žre :wink: in jaz tako silo poznam zlo zlo v detalje :wink:
kakor koli, srečno! :D
Uporabniški avatar
 jcerni
#21971
Tek ponoči ima svojo mistiko. Vse "diha" drugače kot podnevi: nebo z luno in zvezdami, zvoki ptičov, luči po hišah, mir, neopazna pokrajina, svetlikajoče oči živali ipd., le tek skozi gozd, vsaj mene obdaja s strahom, ker nikoli ne veš, koga boš srečal - prijatelja ali sovražnika. Vse to početje pa ne bi bilo mogoče, če ne bi uporabljal čelne svetilke. Drugače je vse temno "kot v rogu", izjeme so le jasne noči s polno luno.

Noč pa se ne spusti na vsa mesta ob istem času. V gozdu z gostim drevjem je že popolna tema, medtem ko je bolj na odprtih delih še povsem dan. To dejstvo je zelo dobrodošlo, ko je potrebno preteči kakšen del proge s prej omenjenimi značilnostimi. Potem se menjata dan in noč.

Hitrost mračenja pa ni v vseh letnih časih enako. Poleti se mrači več kot dve uri. Pozimi pa se lahko zmrači že v prej kot pol ure. Meni osebno zelo prija tek v času takega mračenja zaradi posebnih vibracij, ki se takrat pojavljajo
Uporabniški avatar
 Dušan
#21973
Jutranji tek je zame najlepši! Dan se začne na pravi način ... in to čutim do večera. Še posebno uživam takrat, ko s tekom začnem v temi in ga končam, ko se že zdani! Poleti to gre, pozimi pa je kar se tega tiče bolj kriza.
A zaradi tega ne obupavam. Običajne vsakodnevne teke v temi tečem vedno brez svetilke, tudi ob najtrši temi. Izbiram poti, ki sem jih pretekel že ničkolikokrat ... tako, da na progi poznam vsak kamen, vsako korenino ... in nimam problemov. Res, da gre za proge po ljubljanskem Rožniku, in v njegovi okolici, kjer je le redko popolna tema. Odsev luči mesta ne pomaga le ob povsem jasnem vremenu v gozdu. Veliko bolje je, ko listje že odpade. Drugače pa situacijo lahko rešuje tudi Luna ... pa sneg ... svetlejša podlaga ...

Kar se pa tiče tistih z zli nameni ... mislim, da se jim tudi približno ne ljubi vstajati tako zgodaj! Mogoče je večerni tek v tem smislu bolj problematičen.

Lp Dušan

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA