Čas, ki ga praktično nisem imela od kar sem se vrnila, je tisti razlog, zaradi katerega še nisem napisala poročila. V Novem Sadu sem bila po 25 letih. Spet sem se imela super. Izkoristila sem priložnost in združila tekmovanje in obisk prijateljev. Ko sem si pogledala Matjaževe fotografije, sem ugotovila, da pravzaprav ni kaj veliko dodati. Fotke so krasne
Proga v Novem Sadu je ravninska in tudi to je eden od motivov, zakaj sem se prijavila na ta polmaraton. Z željo, da bi izboljšala svoj rezultat na tej razdalji. Prva stvar, ki mi je zbila moralo je bilo dejstvo, da se tečeta dva kroga - to sem ugotovila tik pred zdajci. Sem se morala kar dobro pripravit, da bo potrebno teči dvakrat po isti progi. Tisto, na kar pa sploh nisem računala, pa je bil veter... košava*, ki je na trenutke tako vlekla, da me je kar ustavilo. In da ne bi kdo pomislil, kako je bilo fino, ko je pihalo v hrbet... takrat, ko naj bi se to zgodilo je bilo skoraj popolno brezvetrje. Kaj pa drugega

Kot nalašč je bil ta polmaraton tudi nekaj daljši.
PB-ja torej nisem izboljšala, pa kljub temu nisem razočarana. Proga je bila lepa, okrepčevalnic dovolj in dobro založene, za prispevek, ki smo ga dali (5 eur), smo res veliko dobili. Malo v hecu in malo zares sva z možem na koncu sklenila, da bova ta tek ponavljala toliko časa, da bova naletela na vreme brez vetra
*Kóšava je veter, ki piha iz vzhodnih in jugovzhodnih ter severozahodnih smeri nad predeli Vojvodine ob Donavi do Vukovarja. Kot slapovit veter je podoben burji.
Ovir ni. Ovire vidiš samo takrat, kadar umakneš pogled od cilja.