- 11 Apr 2010, 10:06
#220416
Kratko in jedrnato ne bo, ker drugače jaz ne bi bila jaz. Vreme nam ja bilo pisano na kožo, ta je bila prva. Večno mlad je tudi imel prav, ko je izjavil, da so razmere na trasi idealne, češ, da je še zmeraj navzgor. Ampak, se mi sploh ni zdelo tako strmo. 
Je bilo fajn, ker me je Marjan dva tedna nazaj vlekel pogledat traso, po kateri naj bi se divajalo gor. No, iz tistih, da grem dvakrat - kolikor je pač zadostovalo za uvrstitev, je potem padla odločitev, da morda bi ratalo trikrat, na to, da mi bo uspelo štirikrat, pa niti v sanjah nisem upala pomisliti. Prvič je šlo super, skoraj 15 minut hitreje kot kdajkoli prej. Drugič samo malo počasneje, tretjič me je pa začel firbec matrati, koliko sem že crknjena. Ma so bile pri drugem spustu v dolino pri potoku palačinke, sigurno so dali kaj takega noter, da je šlo tudi tretjič pod uro. Pa prav fajn druščina je bila za navzdol, v prvo čisto po meni neznanem terenu, drugič sva se lovili z MarijoT, no, tretjič je šlo pa najhitreje, ko sem šla sama. Ni bilo nikogar za čvekanje in mi je družba kar manjkala. Fajn je bilo tudi to, da se sama do tretje runde sploh nisem zavedala, kako dobro mi gre, potem pa je na vrhu padla pripomba, češ, a ti si pa še kar tu 
Ne ti to meni. Pogled na cagre je povedal, da sta še dve uri časa. Me je samo odneslo nazaj v dolino, četrtič je šlo pa turistično, časa uro in pol samo za vzpon. In sem tako tudi šla. V pričakovanju, da me bo prehitel kateri od fanatikov, pa kar ni hotelo nikogar biti. No, ratalo je. Priznam, da je imel ego kar fajn prste zraven, vsi komentarji sodirkačev, Kljuk in običajnih sprehajalcev so bili pika na i. Sem že doma nataknila ta roza opravo, češ, eni so hitri, drugi smo pa opazni. Pa mi je ratalo oboje. In navzdol sem šla s štirimi pokali v nahrbtniku. Dobili smo še enega za ekipno tretje mesto. Še dobro, da omar niso delili že na vrhu, bon je bilo lažje odnesti v dolino. Jp, dobila sem knjižni regal, mi bo čisto prav prišel v zaenkrat še praznem novem domicilu.
Hvala vsem, Firbcu za dobro voljo in ves trud, Ireni tudi, Ero je vztrajno sedel za računalnikom, sem šele ob tretjem prihodu gor, pogruntala, da je to on (slepa!!!), Miha je škljocal, Šavsova okrepčevalnica pri kontrolni točki je prišla zelo prav. In seveda Marjanu, je res, če ne bi bilo njega, bi bil zame tek po PSTju tisto ta pravo. Kje pa. Vencelj je tudi imel prav, baje sem se našla
In pa hvala moji sestrci, njen SMS je bil tak, da sem skoraj dol padla.
Je bilo fajn, ker me je Marjan dva tedna nazaj vlekel pogledat traso, po kateri naj bi se divajalo gor. No, iz tistih, da grem dvakrat - kolikor je pač zadostovalo za uvrstitev, je potem padla odločitev, da morda bi ratalo trikrat, na to, da mi bo uspelo štirikrat, pa niti v sanjah nisem upala pomisliti. Prvič je šlo super, skoraj 15 minut hitreje kot kdajkoli prej. Drugič samo malo počasneje, tretjič me je pa začel firbec matrati, koliko sem že crknjena. Ma so bile pri drugem spustu v dolino pri potoku palačinke, sigurno so dali kaj takega noter, da je šlo tudi tretjič pod uro. Pa prav fajn druščina je bila za navzdol, v prvo čisto po meni neznanem terenu, drugič sva se lovili z MarijoT, no, tretjič je šlo pa najhitreje, ko sem šla sama. Ni bilo nikogar za čvekanje in mi je družba kar manjkala. Fajn je bilo tudi to, da se sama do tretje runde sploh nisem zavedala, kako dobro mi gre, potem pa je na vrhu padla pripomba, češ, a ti si pa še kar tu Ne ti to meni. Pogled na cagre je povedal, da sta še dve uri časa. Me je samo odneslo nazaj v dolino, četrtič je šlo pa turistično, časa uro in pol samo za vzpon. In sem tako tudi šla. V pričakovanju, da me bo prehitel kateri od fanatikov, pa kar ni hotelo nikogar biti. No, ratalo je. Priznam, da je imel ego kar fajn prste zraven, vsi komentarji sodirkačev, Kljuk in običajnih sprehajalcev so bili pika na i. Sem že doma nataknila ta roza opravo, češ, eni so hitri, drugi smo pa opazni. Pa mi je ratalo oboje. In navzdol sem šla s štirimi pokali v nahrbtniku. Dobili smo še enega za ekipno tretje mesto. Še dobro, da omar niso delili že na vrhu, bon je bilo lažje odnesti v dolino. Jp, dobila sem knjižni regal, mi bo čisto prav prišel v zaenkrat še praznem novem domicilu.Hvala vsem, Firbcu za dobro voljo in ves trud, Ireni tudi, Ero je vztrajno sedel za računalnikom, sem šele ob tretjem prihodu gor, pogruntala, da je to on (slepa!!!), Miha je škljocal, Šavsova okrepčevalnica pri kontrolni točki je prišla zelo prav. In seveda Marjanu, je res, če ne bi bilo njega, bi bil zame tek po PSTju tisto ta pravo. Kje pa. Vencelj je tudi imel prav, baje sem se našla
In pa hvala moji sestrci, njen SMS je bil tak, da sem skoraj dol padla.
Miganje je naravni antidepresiv.
