- 21 Apr 2010, 09:24
#221360
Včeraj sem za Dravo srečal Aljošo, pa sva malo čvekala in ugotovil, da sem bil v Mnišku, poročila pa še nisem napisal... pa sestavimo nekaj vrstic.
Kot že večina tistih, ki vas je bila v Mnišku sem tudi jaz odrinil s celjskim DMP-jem. Tridnevni izlet je bil sestavljen iz ogleda Prage in Češki primernih obstranskih dejavnosti (beri pivo, beherovka...). Aja, pa nekateri smo tudi tekli.
Hotel...mnja. WC školjka je rotirala okrog Z osi, pipa mi je ostala v roki, v jedilnici pa so premogli cele 4 porcije bolonjskih špagetov in dve porciji carbonare. Ne glede na malo število zvezdic sem spal kot angelček.
Tek je bil lep a kar naporen. Tistih 860 višinskih metrov ni nič kaj enakomerno razdeljenih po celotni razdalji 50 km ampak so nametani "random" v obliki nekaj gričkov. Proga poteka skoraj ves čas v gozdu, večinoma makedam, na določenih mestih tudi star asfalt. Teklo nas je približno 130 (neuradne govorice) od tega 5 Slovencev (nadaljnih 10 se jih je udeležilo pohoda). Okrepčevalnice na progi so še vedno take, kot se da prebrat v preteklih poročilih. Plastična miza, z ogromno plastičnimi lončki, v katerih je manj kot pol deci iso-tonika (kot, da bi točili koncetrate) ali vode, nekaj banan, čokolade in rozin. S pogajanji si si lahko priboril tudi kakšno pivo ali pa rusko verzijo Coca-cole, torej KOKOLA (bljak). Okrepčevalnice so razporejene brez nekih pravil in redke. Bidon za pasom in nekaj gelov v žepu je zatorej obvezna oprema na tej progi.
Taktika teka... proga je dokaj hribovita zato je potrebno teči z glavo. Veliko se jih je zagnalo na začetku in se jih je do 35km skurilo. Sam sem na startu srečal mojega neškega prijatelja, s katerim sva potem odtekla celotno traso z ramo ob rami. Upošteval sem njegove izkušnje tako, da sva prvih 23 km tekla zelo z rezervo. Lovila sva čas 4h 30 min in na 23 km sva bila zelo daleč od njega. Ko sem Erhardu omenil, da bova morala pospešit je rekel naj kar grem, če menim, da sem sposoben. Mi je dalo mislit in sem ostal ob njemu. Proga se je potem kmalu začela spuščat in tu sva nadoknadila izgubljeno. Tista rezerva s prve polovice je prišla prekleto prav na drugi polovici, kjer sva nenormalno šibala. Zadnjih 10 km sva prehitevala vse živo, problem pa tudi ni predstavljal najgrši klanec na 45km. Na koncu tega klanca se je na naju zelepil en čeh, ki je mislili, da bo držal korak z nama do konca. Ker sva zadnje kilometre tekla med 4.30 in 4.40 min/km sva ga hitro strla in možakar je obstal za cesto (v cilj je pripešačil več kot 20 minut za nama). Največja kalvarija se je odvijala na 49 km, ko je Erhard pred sabo zagledal svojega konurenta. Tako, da sva se zaključni klanec borila kot v vojni. A sva ga...
V cilj sva prišla s časom 4h 24 min, kar je bilo 6 minut bolje od zastavljenega. Srečen in zadovoljen.
Treniral sem za 4h 30 minut in ta cilj celo presegel. Kljub temu mi nekje zadaj ostaja nek grenak priokus, ker vem, da bi bilj čas okrog 4h 10 minut veliko lepši in tudi dosegljiv. Morda drugo leto... sedaj, ko poznam progo bo lažje moči pravilno razporedit na celotno progo...
Suma sumarum... Tek je lep, vredno se ga je udeležit, teči je potrebno z glavo, na progi obvezna opreme lasten bidon in nekaj gelov, hotelsko namestitev je dobro izbrati zunaj Prage (jutranja prometna konica) ne glede na to, da so vaški penzijoni malo slabše "kvalitete".
Srečno!
Kot že večina tistih, ki vas je bila v Mnišku sem tudi jaz odrinil s celjskim DMP-jem. Tridnevni izlet je bil sestavljen iz ogleda Prage in Češki primernih obstranskih dejavnosti (beri pivo, beherovka...). Aja, pa nekateri smo tudi tekli.
Hotel...mnja. WC školjka je rotirala okrog Z osi, pipa mi je ostala v roki, v jedilnici pa so premogli cele 4 porcije bolonjskih špagetov in dve porciji carbonare. Ne glede na malo število zvezdic sem spal kot angelček.
Tek je bil lep a kar naporen. Tistih 860 višinskih metrov ni nič kaj enakomerno razdeljenih po celotni razdalji 50 km ampak so nametani "random" v obliki nekaj gričkov. Proga poteka skoraj ves čas v gozdu, večinoma makedam, na določenih mestih tudi star asfalt. Teklo nas je približno 130 (neuradne govorice) od tega 5 Slovencev (nadaljnih 10 se jih je udeležilo pohoda). Okrepčevalnice na progi so še vedno take, kot se da prebrat v preteklih poročilih. Plastična miza, z ogromno plastičnimi lončki, v katerih je manj kot pol deci iso-tonika (kot, da bi točili koncetrate) ali vode, nekaj banan, čokolade in rozin. S pogajanji si si lahko priboril tudi kakšno pivo ali pa rusko verzijo Coca-cole, torej KOKOLA (bljak). Okrepčevalnice so razporejene brez nekih pravil in redke. Bidon za pasom in nekaj gelov v žepu je zatorej obvezna oprema na tej progi.
Taktika teka... proga je dokaj hribovita zato je potrebno teči z glavo. Veliko se jih je zagnalo na začetku in se jih je do 35km skurilo. Sam sem na startu srečal mojega neškega prijatelja, s katerim sva potem odtekla celotno traso z ramo ob rami. Upošteval sem njegove izkušnje tako, da sva prvih 23 km tekla zelo z rezervo. Lovila sva čas 4h 30 min in na 23 km sva bila zelo daleč od njega. Ko sem Erhardu omenil, da bova morala pospešit je rekel naj kar grem, če menim, da sem sposoben. Mi je dalo mislit in sem ostal ob njemu. Proga se je potem kmalu začela spuščat in tu sva nadoknadila izgubljeno. Tista rezerva s prve polovice je prišla prekleto prav na drugi polovici, kjer sva nenormalno šibala. Zadnjih 10 km sva prehitevala vse živo, problem pa tudi ni predstavljal najgrši klanec na 45km. Na koncu tega klanca se je na naju zelepil en čeh, ki je mislili, da bo držal korak z nama do konca. Ker sva zadnje kilometre tekla med 4.30 in 4.40 min/km sva ga hitro strla in možakar je obstal za cesto (v cilj je pripešačil več kot 20 minut za nama). Največja kalvarija se je odvijala na 49 km, ko je Erhard pred sabo zagledal svojega konurenta. Tako, da sva se zaključni klanec borila kot v vojni. A sva ga...
V cilj sva prišla s časom 4h 24 min, kar je bilo 6 minut bolje od zastavljenega. Srečen in zadovoljen. Treniral sem za 4h 30 minut in ta cilj celo presegel. Kljub temu mi nekje zadaj ostaja nek grenak priokus, ker vem, da bi bilj čas okrog 4h 10 minut veliko lepši in tudi dosegljiv. Morda drugo leto... sedaj, ko poznam progo bo lažje moči pravilno razporedit na celotno progo...
Suma sumarum... Tek je lep, vredno se ga je udeležit, teči je potrebno z glavo, na progi obvezna opreme lasten bidon in nekaj gelov, hotelsko namestitev je dobro izbrati zunaj Prage (jutranja prometna konica) ne glede na to, da so vaški penzijoni malo slabše "kvalitete".
Srečno!
Tako, da nek čar imajo tudi ti tuši v šoli. 
