- 06 Maj 2010, 10:18
#222786
No, se malček pomujam in podam pogled obtrasnega podajalca vode in drugega, tekaču nujno potrebnega:
- organizacija UltraBalatona je v primerjavi s Špartatlonom ali Deadh Valleyem podobna, vendar je moje mnenje, da se je organizator in idejni vodja tekme na ramena naložil preveliko dela, saj recimo na polovici kar sam osebno deli hrano, da bi se s sodelavci malo bolj posvetil nočnim označbam trase, pa ni videti.
- ker je tole namenjeno spremljevalcem, bom pisal pač za njih, tekači bodo že vedeli. Glavno in osnovno naj bo vsem, ki ste spremljevalci: če zajebate vi, potem boste zajebali svojega tekača. Naj se sliši še tako ruralno in nespodobno, ampak tako je. Na dirko se spremljevalci niste prišli zabavat in zajebavat, tiste ure, dan in noč in nato še v naslednji dan je potrebno biti skoncentriran na tistega, ki ga spremljate! Ne brigajo vas toliko drugi, razen kako hitro tečejo in koliko jim že jeziki molijo ven, če sledijo vašega tekača. Vam je pomebno kako gre vašemu. Naj ima občutek, da je on edini, da ste stalno nekje zelo blizu njega in res se ne oddaljujte od njega več kot za pol ure teka. Spremljajte njegov tempo glede na pretečeno pot in porabljen čas, preračunavajte in si delajte zapiske. Vam bo mineval čas, pa še točno boste videli, kdaj mu zmanjkuje moči, kdaj gre njegova krivulja gor in podobno.
- komunikacija s tekačem naj bo prilagojena njegovemu razpoloženju in ne vašemu. Če je vam dolgčas še ne pomeni, da bi vaš tekač moral zaradi tega gofljati z vami in vas zabavati kadar se ustavi pri vas. Vi morate videti kdaj z njim govoriti in kdaj mu samo podajati potrebno.
- ne zajebajte zadeve v štartu s kakšnimi izredno hladnimi napitki da bo trpel želodec ali mu na začetku dajati sadje, da bo do cilja več v grmovju v čepečem položaju kot na trasi. Sami pogruntajte kdaj potrebuje tople napitke in kdaj hrano, kdaj je potreben večji interval kontaktov in kdaj krajši.
- za primer dežja je potrebno imeti pri roki (takoj in ne nekje v pač eni torbi v prtljažniku!!!) opremo za tek v tem vremenu in potem novo za primer, ko dež poneha. Na točno določenem mestu mora biti krema za sonce, vazelin za mednožje, obliži in podobno, kar je potrebno imeti takoj, res takoj pri roki. Dan red štartom naj bo spremljevalni avto opremljen in pripravljen na dirko, zjutraj vam bo zmanjkalo časa, pa še nervozni boste!
Pa še o trasi nekaj:
- začetek je zajebancioja po enih gričkih precej stran od jezera. Ker se skupina tekačev drži skupaj in ker je s tem tudi gneča spremljevalnih vozil, priporočam, da se v avtu določi enega, ki šofira in mu ostali niti z besedo ne najedajo koncentracije, saj je eden za volanom za tisto cesto kar dovolj, več jih pomeni samo zmedo. Drugi naj le točno pazijo na traso in kje je takač. Parkiranje prvih 20km zna biti zoprna reč, ampak se da. Pazite na lokalni promet, te Madžare že malček na Balkan vleče in niso kaj preveč strpni. Se pa promet popoldan precej umiri. Pazite, da vam v prvih 40-50km tekač ne uide iz rok. Imejte z njim usklajen način pomoči ob progi in držite se dogovora. Edini,ki lahko kaj pri tem spremeni, je on in ne spremljevalci.
- Ponoči se zadeva spremeni v toliko, da je potrebno precej gledati po tleh, da se ne zaide. Puščice so majhne, dolge od deset do petnajst centimetrov in če je moker asfalt so skoraj nevidne, drugače pa ne preveč dobro opažene. Da bi bile narisane na kakšen sprejemljiv ali logičen način, se na nadejajte. Treba je vedeti, da je tekač precej utrujen, tako da mu je potrebno precej pomagati pri iskanju oznak. Tam okoli Sofoka, blizu diskoteke, je bilo lani eno veliko gradbišče in je bilo precej zoprno. Fino je, če je v moštvu kakšen tekač ali dva in se s tekom vštric da precej pomagati. Pa še potem ponoči ni dolgčas.
- za jutranje ure, ki so okoli jezera precej hladne (od štirih pa do ene pol šestih zjutraj) je fino imeti pripravljeno dodatno oblačilo in pa morda kakšno juho ali čaj za kratek postanek za tekača. Tudi nase pomislite. Če boste v kratkih rokavih in hlačkah bo zoprno.
- glede masaže je spet odvisno od samega tekača, ponavadi je tako, da že sam pove kako in kaj, nič ni potrebno siliti.
- ko je tekač v cilju, za spremljevalca še ni konec dela, potrebno ga je dostaviti z vsemi potrebnimi aktivnostmi (okrepčilo, masaža, tuš, pregled stanja nog in celotnega organizma) do počitka. Kakšne posebne znanosti ni potrebno pri tem uporabljati, ampak se je potrebno zavedati, da je tekač opravil s progo in vas na koncu še posebej potrebuje. Za prvo silo pa priporočam da imate na cilju pri roki sendvič iz kruha ali žemlje iz bele moke ter kakšno ne preveč slano salamo (pariška ali poii je kar uredu) za prvo silo, za prvi zalogaj po kakšnih petnajst do pol ure po cilju, potem se pa že da dokaj normalno funkcionirat. Na cilju imajo pivo (brez heca, B2, B3, B6 in B12 pomagajo pri regeneraciji), ampak je brezalkoholno in preecej zoprnega okusa. Če se da, imejte za tekača in spremljevalce pivo, ki ga pijete pri nas, s seboj.
Takle bi še dodal: ker se dirka, se spremljevalci bolj ali manj tudi držijo bolj zase. Grupiranje na račun tega, da lažje prebrodimo dolgčas in čakanje na tekača, je bolj kot ne kontraproduktivno, saj se koncentracija na tekača, ki se ga spremlja, porazgubi, misli pa gredo v debate na postankih in načrtovanje debatiranja na naslednjem postanku s kolegi. Ko je dirka, je dirka in amen. Vsak zase, le če je treba pomagati, potem se gre k drugim, ostalo pa raje bodite skoncentrirani na svojega tekača. Dejansko tudi spremljevalec postane utrujen in tudi sam mora sebe poznati precej dobro. Kako in kaj jesti, kaj med delom piti in podobno. Predlagam tudi posebno predpripravo svoje torbe z oblačili, ki jih sprmejevalec potrebuje zase, naj ne bodo stvari zmešane med seboj. Predvsem se tako izogne nervozi, ki ni potrebna, se pa na taki preizkušnji kar rada hitro prikrade v moštvo.
Še enkrat za konec: spremljevalec je tisti, ki skrbi za tekača in ne obratno!
---> Васи́лий Григо́рьевич За́йцев <---
