Zadnje novičke

[Arabo]

Kakšen krat je treba narediti, kar pravi razum, ne pa srce.

IRA.... priznaj si. NOČEŠ TEČI!!! To je najlažje, najmanj boleče in najhitreje. The dark side.....

Izgovori ne pomagajo, to je tvoja usoda....... Zato si daj dušo na miru, skuliraj se.

Nekaj dobrih žurov, cocktejlov, koncertov in bo mimo. Ne pozabi na čudovito lenarjenje in sončenje na žgočem soncu ob morju v prijetni družbi ali kje v naravi (že to je dovolj utrujajoče!).

Samo malo volje in truda in rezultat bo takoj tu. Ne boš imela več želje po teku, vse to bo le del preteklosti.

[Classix]

... in rada bi tekla ...
Čisto tako iz veselja!


Lp, še vedno vaša IRA

Starejši ljudje vedo povedati, da sta v življenju pod nujno za napraviti le dve stvari...srati in umreti. Ti pa bi poleg tega rada še tekla. Torej...steci...čisto tako iz veselja...čisto tako kot si zapisala.

LP
Matjaž

[anže07]

iščeš spet tisto ljubezen- in to je šport - zakaj bi le tekla?

-če imaš že svojo ljubezen zakaj nočeš iti tečt z njim-prav med tekom se lahko pogovorita in začutita tisto enotnost ter neizmerno uživata. kaj ti delaš sedaj ko on teče?-ne bi bilo lepše če bi šla po kakšni gozdni poti in skupaj uživala svež zrak.
-ali pa pojdita skupaj kolesarit samo tako za zabavo, pojdita v hribe in se prepustita toku dogodkov - ponovno boš začutila tisto voljo in veselje do vsega v življenju - probleme si delamo sami v svoji glavi -misli pozitivno

in kaj je lepšega ko se po športu skupaj razvajata na domačem kavču ...

[mediterano]

Ja glej, tudi jaz že 14 dni -in to po 10 letih teka- ne laufam, in to zaradi ye*enih dimelj oz. bolečine v dimljah oz. preponi, kot to rečemo. Pa se mi tudi meša pa toži po teku, pa živčen sem, pa nič mi ne more nadomestiti teka, ne fitness, ne sklece, ne hoja, še najmanj bicikl, skratka nič... Pa kaj naj? Malo je treba razčistit v glavi verjetno, tako ti kot jaz... Jaz ti priporočam da se enostavno prisiliš in vztrajaš, saj ravno v vztrajnosti je poanta. Prisili se in vztrajaj, pa ne nasedaj glupostim kot so "poslušaj svoje telo" in podobne floskule. Ker če boš poslušala telo, se ne boš spravila na tek.

mediterano, sicer se ne poznava, dejstvo je da si vojak (po poklicu ali po "karakterju"), ker imaš v glavo vcepljeno red in disciplino, da je nekaj treba ipd. Ali mi znaš odgovoriti na vprašanje ZAKAJ?

Morda pa bi to temo lahko izkoristili še za naslednje vprašanje:
KAJ VAS ŽENE NAPREJ?

Ira, močno upam, da bomo s skupnimi močmi našli rešitve tvojih težav.

Glej, punca očitno hoče laufat, pa se enostavno ne more spravit k temu. Izhajam pač iz tega, da HOČE. In tako ji priporočam da se prisili oz. da se kratkomalo obleče v tekaške cunje, obuje copate pa gre, brez da bi razmišljala o čemerkoli. Da torej enostavno gre, razumeš? Telo se bo 5 ali 10 minut 'upiralo', potem pa več ne in postalo ji bo prijetno in takrat ji ne bo žal. Morda pa vojaški pristop le ni tako slab; tudi v vojski ti večkrat ni za jutranje vstajanje, tek, sklece, vzgibe , trebušnjake in podobno, pa te vržejo iz postelje in MORAŠ. Pa se ne sprašuješ zakaj...Enostavno greš.

[stena]

Koliko pa je ljubezni v tem, da se nekam siliš?

[IRA]

Najlepša hvala vsem za odgovore, hvala za povabila na tek ...
Pridem, vsekakor bom prišla ... ampak najprej moram vse skupaj razčistit pri sebi...
Sama s sabo, to je moja vojna

(... pa seveda nabrat malo kondicije, da vam ne bo preveč dolgčas ob mojem povratku )!

... pa narest urnik, sedaj imam masaže redno, ravno ob torkih.

Zakaj tečt ...??
Dobro vprašanje ... in nimam pojma?
Spomnim se, da je bilo počutje veliko boljše, veselja več ... lahko si kakšno hrano brez slabe vesti zbasal vase ... "sej bom porabil" sistem.
Zredila se nisem, kilogramov mam v bistvu še manj ... sam bolj mehka sem
Kar seveda sploh ni nič čudnega ... glede na ne miganje

Zakaj torej tečt ...
Zato, ker se spomnim, da je bilo lepo ... da so vsi tisti hormoni sreče tolk fajn, da se človek veliko boljše počuti, ker naredi nekaj zase ...
Ne pa samo to posedanje za računalnikom, razbijanje glave s službenimi težavami ...
Ja, definitivno sem odkrila tut drugo plat, ki mi je všeč ...

Fajn mi je it sem pa tja ven, se naplesat, met lepo ... fajn mi je s prijatelji obsedet na kakšnem koktailu, se načvekat ... odpeljat na morje ...
Vem, da je tut to prav. Tisti časi, ko je blo treba it med vikendi čim prej spat, ker so bili na vrsti treningi dolgih tekov ... mi nekako ne manjkajo...
Manjka pa mi tisti ta luštni del ... "samo iz veselja!"

Kakor pa se poznam, je to pri meni ravno najtežje doseč ... (vedno me potegnejo kakšni exstremni cilji ...)
Pač dvojčki ... ena skrajnost ali druga, težko živim v neki "konstanti" in urejenem življenju

.. mam v glavi premike, bom poročala ...
in še enkrat hvala vsem za lepe besede in vzpodbudo!

... in ja, sem definitivno človek tiste vrste, ki se mora malo "posilit", da nekaj začne ... kar tako z lufta mi še nikoli ni padlo na pamet, da bi se česa lotila kar tako mimogrede!

[raziskovalec]

Ira,

tek je prijatelj, ki ti vedno stoji ob strani (z njim lahko tudi pobegneš pred .... čemerkoli),
tek je torej lahko tudi beg (a je še marsikaj drugega, kot prijatelj),
če ti ni treba bežati in te spominja na beg, se lahko malo manj ukvarjaš z njim ali pa ga celo zapustiš (začasno ali za vedno),
nekoč sem tekel in potem sem naredil premor za 20 let (ker ni bilo časa, ker sem imel majhne otroke je bil praktičen izgovor za to, da se mi ni dalo in sem bil pač zadovoljen tudi brez teka),
brez športa pa nisem bil nikoli zadovoljen (sem igral tenis, smučal, malo plaval, igral košarko, hodil v hribe in hribčke), saj sem preprosto hotel imeti kondicijo (in ne preveč kil).
in ko je bilo preveč kil (na kar me je opozorila znanka) sem se zopet vrnil k teku,
in zadnje čase tečem zelo malo - enkrat, zelo redko dvakrat tedensko, ker nekaj plavam enkrat tedensko in kolesarim tudi enkrat tedensko,
Če greš tečt trikrat tedensko ne zanemarjaš partnerja!!!! (ta stavek mora imeti vsak-a tekačica v podzavesti). Partnerji so nam včasih dvojno hvaležni. Imajo eno ur mir, pa še vrnemo se praviloma boljše volje kot gremo (ponavadi to velja za tek).
Gre le za to, za kaj porabljaš prosti čas (branje knige, časopisov, gledanje televizije, igranje igric, gledanje filmov)gre v isto kvoto.
Pri teku je le en problem. Tek malo zasvoji in rabiš to dozo. Ko pa enkrat nehaš, je težko začeti. In slaba vest se lahko oglaša če tečeš ali pa če ne.
Tek je lep, ni pa edina svar v življenu. Tudi šport ne. Sta pa oba zelo pomembna za počutje. In na tem forumu smo tekači in smo tudi ljudje.
Tek in spomini (negativne asociacije) - menjaj prizorišče.
Lahko pa se gre na sprehod in malo poteče.
Toliko.
Pa ni treba hoditi vedno naprej, včasih je treba narediti pred tem korak vstran ali celo nazaj.

[ROSI64]

Če greš tečt trikrat tedensko ne zanemarjaš partnerja!!!! (ta stavek mora imeti vsk tekač v podzavesti)

Mislim, da se vsi partnerji s tem ne strinjajo

[stepsi]

Ko si enkrat noter, potem ti tek daje toliko veselja in motivacije, da se skoraj zdi, da človek poleg teka ne (oz. manj) potrebuje ostalih stvari (delo, dom, družina, služba, ...).

Tek ti je vse, za normalnga smrtnika (ki bi mu mogu bit tek le rekreacija) preveč, kar naenkrat je vsaka tekma bolj pomembna od vsega drugega u lifu. Pa saj nismo profiči.

No, pol pa poškodba rame (pa 2 meseca pavze), pa poškodba kolka (1,5 meseca pavze) ... kako težki meseci, ko ne moreš tečt. Mislš da se ti bo zmešal.

Potem pa, poglej ga zlomka. Pa saj se da brez teka tud lepo živet. Saj ni nič hudega. Kondicijo vzdržuješ s kolesom in si postaviš drugačne cilje.

Kaj sem hotel povedati: včasih je dobro da si prisiljen v kaj da vidiš problem še z drugega zornega kota.

Dejstvo je, da več ko tečeš, bolj si zasvojen s tekom in bolj zanemarjaš ostalo okrog sebe. S tem se večina tistih, ki dnevno prebirajo ta forum ne bo strinjala ampak tako pač to je. Več teka pač ne pomeni več zdravja ampak samo večjo odvisnost od teka.

Najti pravo mero za vsako stvar v lifu za nas navadne smrtnike (ki imamo obilico bolj pomembnih skrbi kot pa je tek) je umetnost.

Po taki krizi se tega šele zaveš.

[stena]

Če greš tečt trikrat tedensko ne zanemarjaš partnerja!!!! (ta stavek mora imeti vsk tekač v podzavesti)

Mislim, da se vsi partnerji s tem ne strinjajo

To je pa žalostno slišati.

[raziskovalec]

Če greš tečt trikrat tedensko ne zanemarjaš partnerja!!!! (ta stavek mora imeti vsk tekač v podzavesti)

Mislim, da se vsi partnerji s tem ne strinjajo

Dobro, če traja to 3x po osem ur verjetno res. Če pa trikrat po eno uro po načelu od vrat do vrat (doma) pa menda ne. da se zjutraj pred službo, zvečer, v času dnevnika, namesto filma ... Da se tečti ponoči (kot Zajec), nekateri lahko tečejo iz službe ...
Se pa da potem oddolžiti a ne?

[BostjanJ]

-

[Baina]

Pozdravljena IRA. no tako kot ti, se tudi jaz borim zadnje čase s podobnimi težavami. pred časom sem imela neskončno motivacijo, energije da je iz mene kar pokalo, pa tudi samozavesti sem imela več. bila se srečnejša, bolj zadovoljna s sabo, pa tudi manj težav z zdravjem sem imela.
imela sem toliko motivacije ali pa je vse bilo le v glavi, da kot si omenila ti, da moram iti tećt da moram narediti še več kot včeraj in tako ravnanje me je privedlo do tega da sem se preprosto izčprala, tako psihično kot fizično. in sem rabila precej časa da sem si to sploh priznala, da sem to sploh upala komu zaupati, da sem se nenazadnje pobrala s tal. in sedaj ko sem se nekako pred časom postavila na normalno raven in stran življenja, se mi dogaja to kar tebi. in si tega ne znam razložiti. kot opisuješ ti, ko vidim kakšnega tekača bi se mu kar pridružila, bi kar šla za njim, ali pa ko berem vaše zgodbe s tekov, maratonov si misli, vaou jutri bom pa res začela tudi jaz, ponovno! ampak vedno najdem nek izgovor ali pa ga zanalašč iščem. in se nikakor ne morem res sparviti da bi šla. ne vem, če je to posledica pretiravanja v preteklosti, ali pa česa drugega res ne vem. no sem se pa zadnje dni nekak poskušala prepričat in sem res šla in telovadila- sicer ni bil tek, je bila pa tekaška steza v fitnesu ampak vseeno sem uspela vsaj nekaj. in se res počutim veliko boljše, ampak zame to ni dovolj, jaz želim tek, in v teku uživati, se veseliti vsake ure teka in ne v njem trpeti.
pa en lep pozdrav

[semjul]

Mislim, da smo ljudje nasplošno preveč obremenjeni z glavo-razmišljanjem in da vedno iščemo razloge v nas. Ne znamo enostavno sprejeti kar čutimo in uživati.
Kot bi imeli slabo vest ker uživamo namesto trpimo. Malo več sproščenosti v življenju in zavedanja da smo kljub betonu okrog nas naravna bitja in pripadamo naravi. Z nami upravljajo vreme, temperature,planeti, hormoni, minerali......Naši možgani delujejo samo kot skupek posledic teh dejavnikov. Tega se je treba zavedati in lažje sprejmemo da nam ni do teka, ali dela, ali česarkoli že. So obdobja spanja, lenarjenja,uživanja v ljubezni, ki nas regenerirajo in ponovno zmotivirajo. Iskanje smisla vztrajanja, je človekovo najtežje delo, ki ga neuspešno ponavljamo že stoletja.
Ira, če ti ni do teka, lezi v travo, se crkljaj z ljubeznijo in poslušaj ptičke. Ne more biti boljšega.Preteklost ne prenašaj v sedanjost, in prihodnost ne primerjaj s preteklostjo. Sedaj živiš ta dan in ta trenutek in trudi se iz njega užiti čimveč.
Pa lepo ljubezensko lenarjenje vama želim, mislim da je ljubezensko pomlad treba užiti na polno. Tek vedno počaka, tam v kotu, potrpežljivo, da spet pride njegov čas.

[Arabo]

Haloooooo. Ljudje! Tekači!!!!

Zunaj je čudovito vreme!

Namesto, da pišete o ljubezni, sreči, .... ipd. Pojdite ven in to doživite!

Če je to tek.... SUPER! Če je tudi kaj drugega... SUPER!

Neko ugotavljanje nečesa brez ukrepanja, ne pomeni NIČ.

Če ima človek voljo, željo, .. to NAREDI! Pri tem pisanje prav nič ne pomaga.

Ira? A si šla po tem pisanju kaj teči???? Verjetno ne. Torej? Halo. strezni se in si dejansko povej kaj hočeš. Če si tek res tako želiš, ga potrebuješ ipd, bi že bila v teniskah in tekla!!!!