No, pa da se še jest mal pohvalim. Včeraj sm bos pretekel prvo desetko.
Takole pa gre moja štorija.
Zgodaj pomladi sm kupil feelmakske in začel pomalem laufat. To reč si je treba počasi vzet. Laufat sm hodil po 20-30 minut. Nikamor se ni premaknilo, musclefiber v mečih po vsakem teku tak, da sm skoraj po petah hodil. Občutek laufanja sicer fenomenaln, ampak bolečine v mečih in nič napredovanja, mi je že počasi jemalo voljo.
Ima pa to tudi drugo, dobro plat. Bolečina v desnem kolenu, ki se mi je pojavila ob koncu vsakega teka, je izginila. Odkar sm prvič tekel v Feelmakskah, te bolečine ni bilo.
No, pol sm pa iz firbca, začetek junija probal tečt bos (po asfaltu). Fasal sm strahotne žulje v mezince in prstance. Ene dvakrat sm šel, potem sm pa opustil zaradi žuljev. Izgleda, da na tak način pristanem/se dorinem, da zadnje dva prsta podrajsata. K'kšn mesec nazaj sm pa probal laufat po travniku in žuljev ni bilo. Na srečo imam tukaj tak teren, da lahko sestavim traso 10 km, v glavem po travnikih. Ja, tako da sm včeraj pretekel cca 8km po travnikih in ene 2km po asfaltu, sicer čas je bil porazn 44 minut, ampak o.k. Moram tudi dodat, da sm se to poletje zavestno odločil in zelo veliko hodim bos. Vsako priliko, ki se pojavi vržem obutev dol in lahkih nog naokrog.
Tako, da sm si tudi malo podplate ojačal in lahko sproščeno tečem po takem terenu.
Skratka bosonogi tek je res dobr občutek, sploh po kakšem dežju paše. Ne pa se nahitr spravt, ker bo boleče in utrjevanje lahko traja.
Moj nasvet za vse tiste, ki imate idejo kaj takega probat je POČASI!!!
Veliko sreče
