To je bila vsekakor ena najbolj zanimivih Golad, tako in drugače.
Na startu smo bili ob 17h Mojculja, Oranžni slon in jaz, malo smo še počakali (no ja, 10 minut ...

), da je prišel še Slovon in smo bili po parih: punci v rdečem, fanta v belem, smo ugotovili na koncu. Do vrha je šlo v malo hitrejšem pogovornem tempu. Potem pa nam je dež, ne dež, prava povodenj, dal nov zagon. Navzdol smo šli po lužah, hudournikih, v bistvu po reki. Moj prvi komentar je bil, da če bi vedela, da grem na akvatlon, bi vzela kopalke s sabo. Dejansko pa bi bolj prav prišel kajak - tisti za divje vode.
V supergah in tekaških opremi smo vendarle priplavali do vznožja Golovca, ko je dež iznenada ponehal. Ob pogledu na uro sem ugotovila, da bi pa tole lahko šlo pod eno uro, zato do cilja nisem šla več v pogovornem tempu.
Čeprav sem imela v planu po Goladi iti še na stadion, sem si potem premislila, ker nisem imela nič za preobleči in tudi zeblo me je vso premočeno.