Evo, prvo poročilo z olimpika.
Naj najprej povem, da sem imel namen stoprocentno uživati in tako je tudi bilo. Žal pa sem storil začetniško napako - po slačenju neoprena je čip ostal v menjalnem prostoru. Zaradi te neumnosti sem v nadaljevanu izgubil debelih 20 minut
Kako je to mogoče? Berite dalje...
Najprej plavanje. 19 stopinj in dovoljeni neopreni. Dosežem svoj rekordni čas na kilometer in pol, skoraj ne morem verjeti, da smo plavali tako razdaljo. Da pa neopren zelo pomaga, je bilo jasno, ko sem v menjavo prišel hkrati s prijateljem, ki ima sicer bistveno boljši čas plavanja, pa žal ni imel neoprena. Do tukaj idealno. Začne kapljati, kdaj ne vem, v vodi se pač ne čuti. Začuda nisem zadnji, kar nekaj jih je za mano (bil sem celo na 44 mestu...). To je zelo zanimivo, glede na to, da sem začel resno plavati letos, če sploh lahko rečem mojim treningom resno.
Menjava ok, malce dlje zaradi neoprena. Nase navlečem še kolesarsko majico (livestrong, če je kdo prepoznal), da ne bo zeblo, ker izgleda, da bo deževalo.
Na kolesu začne močno deževati, pa kaj je zdaj to, v drugem krogu že lije kot iz škafa, na cesti potoki, na koncu vse skupaj prekrito z vodo. Ker sem na treking beciklu, si rečem, da imam pa res srečo, ker na tabularjih zdajle fantje precej bolj trpijo, pa tudi prave hitrosti ne morejo razviti.
Od tu dalje pa...najprej opazim, da ni čipa. Mirne živce, gremo nazaj v menjalni prostor. V krožišču pred menjalnim prostorom, zabremzam na vse kar obstaja in seveda, bum po tleh. Sprednje kolo je šlo v desno, jaz v levo, v trenutku na boku. Za tole sem si čisto sam kriv, ker kot zaprisežen rekreativec, ne treniram v nalivih, pomanjkanje izkušenj pa se na tekmi še kako kaznuje. Redarji v zboru: "
" Ko pridem k sebi, nadaljujem s planom. Grem po čip in nazaj iz menjalca. Nekaj me boli pod kolenom, bok, komolec, pogledam, kri. Ni problema, zraven je rešilec, gremo na obisk. Za silo me zakrpa pod kolenom, organizatorji sprašujejo neke neumnosti, npr. ali boš odstopil. Pa kaj, ali ste čisto nori, nisem prišel sem odstopit. CEP-ke so ostale cele, kompresijske CEP hlače strgane. Spodaj na boku je bila še ena rana, ki jo danes najbolj čutim, tiste nisva niti pogledala. Ampak je šlo dalje. Na progi nekateri porivajo specialke ob sebi. So sotekmovalci ali se sprehajajo v dežju?
Naslednji krog tipam, kako gre, ali je kolo kaj nastradalo. Bremza spredaj nekaj drsa po obroču, a nič hudega, ostalo OK.
Klanec je šel gladko, držim se kadence 90 pravi garmin, nato pa gor pri železniški postaji dobim elan in začnem dirkat, ko pred spustom pogruntam, da mi je z belance nekje pri železniški odpadel garmim. KAAJJ??? Naj grem nazaj iskat - pa saj to je konec tekme. Nič, gremo naprej, poberem v naslednjem krogu. O uri ni bilo več sledu, povedali so, da so jo videli še pred hotelom Triglav sredi ceste, potem pa o njej ne duha ne sluha. Najditelja prosim, da mi jo vrne, dvomim, da mu bo v korist, ker je ob 20:00 že pošla baterija, brez polnilca pa je ura ničvredna.
TOREJ, ČE JE KDO NAŠEL BEŽ GARMIN FR405, NAJ SE MI JAVI - DOBI NAGRADO.Potem sem se še par krogov gor z redarji menil, če so kaj našli, ampak nič, seveda vse med dirkanjem. Tako sem ostal brez vmesnih časov, odčitkov srčnega utripa, malček izgubljen. Še dobro, da sem imel vsaj timexovo ironman uro, da sem vsaj za čas vedel in pa kolesarski računalnik, ki pa se je z mano poigral na drug način. Zaradi vsega navedenega sem se izgubil v štetju krogov, pri zaključku 5 števec pravi cca. 36 km. Hmm, kaj pa je zdaj to? 36 je premalo, 42 preveč. Kje je pomota? BTW: v sredo sem menjal baterijo v števcu, izgleda ga nisem dobro umeril.
Guljufal pa ne bom, zato gremo še en krog. Kar naenkrat nikjer nikogar na cesti, počakaj kaj pa je zdaj to, redarji me spodbujajo. Ratujem živčen, pa menda nisem en krog preveč? Slutnja se je potrdila, ko sem potem na timexu pogledal vmesne čase, 7 je bilo kolesarskih. Dobro pa smo šli olimpik+.
Pospravim kolo v boks, slečem kolesarski triko, hm, hitro grejo tele T2 menjave. V menjalcu vse mokro. Vsaj superge sem dal pod ruzak, tako da so bile suhe, toda CEP-ke so bile povsem razmočene, tako kot kolesarski čevlji. Nič jamrat, šibamo naprej.
Pri teku ujamem enega američana in skupaj tečeva dva kroga, se zmeniva vse o Sloveniji in Atlanti, pa o njegovi ženi, ki je bila v Ljubljani itd. (pogovrni tempo? on pravi 7 milj na uro, ja kaj pa vem, koliko je to...), nakar on konča, jaz pa še enega. Prva dva kroga sploh ne čutim podplatov. Idealno, vsaj ne boli. Klanček pri vili prešern vsakič odtečem rezervirano, kar pametna poteza. Drugi krog je bil bistveno hitrejši. V tretjem nekako ne gre več tako, nekaj je manjkalo, v prste na nogah se počasi naseljuje bolečina. Pa kaj potem, saj je cilj blizu. Ljudje spodbujajo, sotekmovalci spodbujajo, vedel sem, da sem na repu tekmovalcev. Počutil sem se super, samo prave hitrosti ni bilo. Ali tečem 6:00 ali 5:00, kdo bi vedel, jaz sigurno ne.
No, če ste zdržali do tukaj, preberite še en odstavek. Cilj "najdražje" tekme v mojem življenju se bliža, meni nasmeh na usta, 3:11, hitro do zdravnika zakrpat še preostanke od padca (skoraj mu je zmanjkalo sanitetnega materiala, toliko padcev je bilo), potem pa malček počitka. Doma sem seštel zadnji krog in nepotreben odhod v menjalni prostor ter k zdravniku - skupaj za dobrih 20 minut, kar bi me uvrščalo nekje do 60 mesta. Že 3:11 je bolje, kot sem načrtoval. Plavanje in tek sta bila zelo solidna, kolo pa po pričakovanjih glede na 500 višinskih metrov. Proga tudi ni najbolj primerna za vožnjo v zavetrju, vsaj meni ni uspelo poštopat nikogar (ali so bili prehitri ali prepočasni). Očitno pa bi lahko bilo še bolje, tako da sem z Bledom že sklenil pakt o revanši naslednje leto.
Vreme je spremenljivka, tek je konstanta.
Bi bilo pa res nefer, če bi mi imeli možnost plavat v neoprenih, potem pa bi glisirali mimo profijev (da ne bo pomote, to je šala, meni tudi to ne bi pomagalo).
! 
! Že navijači smo bili zmrznjeni in nervozni, kako je moralo biti šele tekmovalcem 
in s prehitevanjem sem izgubila kar nekaj časa. S kolesarjenjem sem kar zadovoljna, pri teku pa sem prišla v ritem šele v 2/3 
. Rezultati kažejo, da mi najbolj ležijo menjave. 