Ha, ha, sedaj pa lahko rečem, da se ob zaključku STL že tradicionalno z možem spomniva najinega prvega (trekinga, da ne bo pomote

), ko nisva vedela niti tega, kako izgleda perforator

, da o kakšnih bolj kompleksnih stvareh sploh ne izgubljam besed.
Sedaj sicer oranžno-belo piramido zagledava že od daleč, še vedno pa se znava po Matejevo (torej kvalitetno) izgubit. Ravno izgubili se včeraj nismo, smo si pa rahlo zagrenili kar nekaj kilometrov, ampak to je čar vsakega trekinga in ravno zaradi takšnih reči vsak piše svojo zgodbo. Na drugi KT se je Janez samo smejal

, modro kimal in komentiral nekaj kot "ja, ja, tale je bla mal, ja..."
Sicer pa:
- odlična družba
- odlične testenine
- ubrano petje štirih fejst fantov pa še bratje so za povrh
- harmonikaš, tudi ubran - tudi fejst, ampak sam
- ajaaa- zastonj pivo!!!

(kot smo bili obveščeni smo se nahajali na Koroškem, torej to niti ne čudi tako zelo)
- ples (Janez in vsi dotični - bi lahko naslednjič en valček, prosim)
- joj - pa buče z medaljami!!!! Prisrčno, res!
- namodrovali smo jih tudi kar nekaj, Kamničani Gorenjcem skoraj zakasirali Kamniški vrh, po zadnji rudi je bil pa že gratis, ha, ha, ha
Če potegnem črto pod tretjo sezono STL lahko rečem le: samo tako naprej
Hvala vsem, ki ste se kakorkoli trudili z organizacijo tekem in seveda trekerjem za družbo!
