Hoj,
smo se pogovarjali o teh poročilih in modrovali, da bi lahko bila bolj zanimiva in malo manj tekaška

; pa sem seveda pripomnila, takšna poetična, da velik naložiš, pa čeprav si vse izmisliš; ne vem, se mi je zazdelo, da me je Aleš užaljeno-začudeno pogledal

Pa se sprašujem, zakaj; ampak po včerajšnji njegovi zgovornosti, se mi mogoče že mal svita (ups, spet sem preveč zinla). No, aleš, prav prijetno je bilo, res vas je bilo lepo videt, hrana je bila odlična: mastna, nezdrava, tako kot se to za pravo gostilno spodobi! Zato pa tako rada v gostilni jem, ker doma je vse tko zeleno, uravnovešeno z maščobami, sveže itd.

Sama nisem tekla. Samo poslušala. Priznam, zdeli ste se mi prav totalni friki, tko mal... kako bi človk to lepo povedal

Matr, res sem čist out. In se sprašujem, kdaj bom spet v dobri stari formi, ko mi je bil dež, sneg, mraz, veter izziv

Najbrž v taki formi ne bom nikoli več, vseeno upam in nestrpno čakam na boljše (športu posvečene) čase.
Uživajte, Irena