Evo še moje poročilce.
Letos sem vedel, da nisem pripravljen na maraton. V zbirki imam že veliko število "finišerskih" majic, pa vedno pravim, da nočem prekinjati zbirateljske serije in pridem na ta-dolgo. Tritedenski prehlad/ viroza in potem le en teden treninga, ko bi moral počivati, so mi močno znižali pričakovanja, tako da sem se postavil k zajčkoma za 4:00 ure. V posebno veselje mi je bilo, da sta bila to Nataša in ZdravkoC - legenda in Špartanski ultra zmagovalec.
Meni ni prav nič motilo, da smo začeli malo počasneje (zaradi gneče), saj je to tudi moje običajno maratonsko načelo, da se prve tri kilometre ogrevam.
Po petnajstem kilometru sem ZdravkotuC povedal, da maratona žal ne bom končal pred njim. V sedemnajstem sta mi zajčka dokončno pobegnila, kljub temu pa sem prišel na polovičko s časom, ki je bil za kakšne pol minute počasnejši od 2 ur.
Moram priznati, da sem za hip pomislil, da bi drugič v življenju odstopil. Enostavno sem bil brez prave energije. Potem sem se prepričal, da je je maraton lahko tudi dober trening za nabiranje kilometrov - za kaj že. Za Sladkih 6 ali za Palmanovo ali za kar koli.
Pokonci so me držali geli, ki sem jih prvič imel v veliki količini. Od 25 do 35 km me je mučila totalna kriza, tempo se je nezadržno bližal neslavnim 7:00 min / km ob nizkem (135 pulzu).
Na 33 km sem posegel po zadnjem asu - velikem koefeinskem gelu in pri 35 km se je zgodil čudež za Bežigradom. Zadnjih sedem kilometrov je šlo "z lahkoto"; tempo je bil zopet (kot na začetku) pod 6:00, pa tudi puils sem dvignil na 150. Zadnja dva kilometra je pa sploh letelo. Me je bilo kar malo sram, da sem "hinavsko" prehitel eno TF-jevko v finišu - sori.
Čas 4:13 je sicer pol ure za mojim OR, a sem se iz tega teka zopet kar nekaj naučil. Predvsem prilagoditi cilje svojim trenutnim zmožnostim.
Navijači in fotografi ste bili zlati. Tudi na cilju sem dobil natančno to kar sem rabi - pol litra vode in pol litra izotoničnega napitka, ki sta poniknila med sprehodom do avta.
Noge danes so OK. Plavanje je bilo za regenaracijo.
Maraton ti da toliko, kot vanj vložiš. Lahko gre slabše kot bi lahko, boljše pa ni verjetno.
Analiza jer uspela v celoti. Še boljše kot tek

In med tem tekom se tudi doživi kakšne drobne trenutke. Morda napišem nekaj kamenčkov za mozaik, če bo za to čas, v nekem drugem poročilu, v neki drugi rubriki.
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.