- 05 Dec 2010, 13:27
#240729
Sva že nazaj! Bilo je..... Se grem v banjo odtajat. Pol pa kaj napišem!
LP, vencelj
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 05 Dec 2010, 14:04
#240732
LP, vencelj
LP, vencelj
Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja!
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
- 05 Dec 2010, 14:37
#240737
G.
G.
Obvladam vse tekaške tehnike in metode.
Tečem po principu "Run Forrest, Run"
Tečem po principu "Run Forrest, Run"
- 05 Dec 2010, 16:58
#240757
Ečo,dva dni me ni bilo doma,zato tudi nisem bral foruma.Ko pa sem danes zjutraj na štajerskem gledal teletekst in videl,da je pri nas -21 stopinj,sem se spomnil tudi nate in sem bil siguren da ne boš šel.Sedaj pa pridem domov in vidim da si šel in tudi preživel.Upam samo da ni bilo prehudo in pa moj poklon 
- 05 Dec 2010, 16:59
#240758
No pa sem se za silo odtalil! 
Ne vem pa ali se je tudi AVI!
Tale današnja izkušnja pa si zasluži naziv »precej težko« Pa ne zaradi same trase, ampak zaradi razmer. Mraz, sneg, orientacija….. Na koncu sem bil podrt kot star kozolec! Ampak vseeno mi ni žal niti za milimeter prehojene poti tam zunaj.
Bo pa treba ta del ponoviti. Razmere so naju namreč prepričale, da sva po dobrem 20 km zapustila VKP (bolj natančno bo povedal AVI, ki je imel s sabo GPS) in se na slepo napotila po cesti in prišla v civilizacijo nekje, kjer v življenju še nisem bil. Domačini so naju toliko inštruirali, da sem znal dati vsaj približna navodila moji najdražji kam približno naj naju pride iskat, midva pa sva se ji napotila naproti. Po kar zajetni telefonski komunikaciji smo se celo v doglednem času našli.
Drugače pa. Trasa je bila idilična. Res pravljično. Prvih nekaj kilometrov po glavni cesti brez problema. Iz Dan do grada Snežnik je še kar šlo. Pot je sicer čisto »of road« vendar je tu pred nama že gazil vsaj en konjenik s konjem zato je šlo kar lepo. Tako do Ige vasi nisva imela večjih težav. Tam se je pa začelo. Če ne bi bilo AVI-ja in njegovega GPS-a bi jaz najbrž s traso zaključil že nekje tukaj. Prostrano polje, nikjer nobene sledi o kakšni poti ali stezi in seveda nikjer nobene oznake (vsaj ne vidne). Orientacija v takšnih razmerah popolnoma nemogoča. Držala sva se zgolj GPS sledi in na celo gazila po polju sneg, ki se je krepko vdiral čez pol metra (visoko nad koleno). Z precej muke sva se prebijala kakšne tri kilometre do naselja Vrhnika pri Ložu. Ko sva končno dosegla spet kolikor toliko spluženo cesto sva bila oba precej zmrznjena. Copati, nogavice in hlače do višine kolen so bili trdi…. Moje noge so bile sicer za silo še prekrvavljene, vendar dosti ni manjkalo, da bi se tud kri začela počasi trdit!
Nadaljevala sva naprej po spluženi cesti in naredila prvi ovinek do naselja Markovec. Če ne bi šla tu bi spet gazila na polno. Ta ovinek se je priključil nazaj na VKP. Kot je videti po karti tu večjega odmika nisva napravila. Kmalu po odcepu za Knežje Njive naju je lepo viden znak VKP ponovno napotil na polno v velik sneg. Tako »na uč« je bil tu sneg še malo višji kot v najinem prejšnjem gazenju. Brez obotavljanja sva se odločila, da nadaljujeva po spluženi cesti. Tudi ko sva ugotovila, da v tem primeru najbrž ne bova prišla nazaj na VKP nisva niti za trenutek pomislila, da bi se vrnila. Po kar precej dolgem spustu sva pritekla v naselje Hrib – Loški Potok, kjer sva se pustila podučiti kje sploh sva. Naročila sva prevoz in se napotila proti Novi Vasi po dokaj lepo spluženi cesti. V križišču za Topol naju je pobral suport. Mislim, da sva imela za danes oba dovolj!
Naslednja etapa (sigurno je treba počakati na odjugo) se torej začne tik pred vrhom prelaza med Markovcem in Loškim Potokom.
Bo najavljena!
Ne vem pa ali se je tudi AVI! Tale današnja izkušnja pa si zasluži naziv »precej težko« Pa ne zaradi same trase, ampak zaradi razmer. Mraz, sneg, orientacija….. Na koncu sem bil podrt kot star kozolec!
Ampak vseeno mi ni žal niti za milimeter prehojene poti tam zunaj.Bo pa treba ta del ponoviti. Razmere so naju namreč prepričale, da sva po dobrem 20 km zapustila VKP (bolj natančno bo povedal AVI, ki je imel s sabo GPS) in se na slepo napotila po cesti in prišla v civilizacijo nekje, kjer v življenju še nisem bil. Domačini so naju toliko inštruirali, da sem znal dati vsaj približna navodila moji najdražji kam približno naj naju pride iskat, midva pa sva se ji napotila naproti. Po kar zajetni telefonski komunikaciji smo se celo v doglednem času našli.
Drugače pa. Trasa je bila idilična. Res pravljično. Prvih nekaj kilometrov po glavni cesti brez problema. Iz Dan do grada Snežnik je še kar šlo. Pot je sicer čisto »of road« vendar je tu pred nama že gazil vsaj en konjenik s konjem zato je šlo kar lepo. Tako do Ige vasi nisva imela večjih težav. Tam se je pa začelo. Če ne bi bilo AVI-ja in njegovega GPS-a bi jaz najbrž s traso zaključil že nekje tukaj. Prostrano polje, nikjer nobene sledi o kakšni poti ali stezi in seveda nikjer nobene oznake (vsaj ne vidne). Orientacija v takšnih razmerah popolnoma nemogoča. Držala sva se zgolj GPS sledi in na celo gazila po polju sneg, ki se je krepko vdiral čez pol metra (visoko nad koleno). Z precej muke sva se prebijala kakšne tri kilometre do naselja Vrhnika pri Ložu. Ko sva končno dosegla spet kolikor toliko spluženo cesto sva bila oba precej zmrznjena. Copati, nogavice in hlače do višine kolen so bili trdi…. Moje noge so bile sicer za silo še prekrvavljene, vendar dosti ni manjkalo, da bi se tud kri začela počasi trdit!
Nadaljevala sva naprej po spluženi cesti in naredila prvi ovinek do naselja Markovec. Če ne bi šla tu bi spet gazila na polno. Ta ovinek se je priključil nazaj na VKP. Kot je videti po karti tu večjega odmika nisva napravila. Kmalu po odcepu za Knežje Njive naju je lepo viden znak VKP ponovno napotil na polno v velik sneg. Tako »na uč« je bil tu sneg še malo višji kot v najinem prejšnjem gazenju. Brez obotavljanja sva se odločila, da nadaljujeva po spluženi cesti. Tudi ko sva ugotovila, da v tem primeru najbrž ne bova prišla nazaj na VKP nisva niti za trenutek pomislila, da bi se vrnila. Po kar precej dolgem spustu sva pritekla v naselje Hrib – Loški Potok, kjer sva se pustila podučiti kje sploh sva. Naročila sva prevoz in se napotila proti Novi Vasi po dokaj lepo spluženi cesti. V križišču za Topol naju je pobral suport. Mislim, da sva imela za danes oba dovolj!
Naslednja etapa (sigurno je treba počakati na odjugo) se torej začne tik pred vrhom prelaza med Markovcem in Loškim Potokom.
Bo najavljena!
- 05 Dec 2010, 17:46
#240766
Vidva sta prava asa
Zdaj sem še bolj prepričan, da se bom pozimi raje kr teka na smučeh držal
Zdaj sem še bolj prepričan, da se bom pozimi raje kr teka na smučeh držal
- 05 Dec 2010, 20:05
#240783
No ja...brez besed...
LP, vencelj
LP, vencelj
Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja!
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
- 05 Dec 2010, 20:25
#240789
Kje pa sta ujela Dedka Mraza na sliki? Sta ga kaj povprasala, ce bo letos obilo daril za pridne forumovce?
G.
Kje pa sta ujela Dedka Mraza na sliki? Sta ga kaj povprasala, ce bo letos obilo daril za pridne forumovce?
G.
Obvladam vse tekaške tehnike in metode.
Tečem po principu "Run Forrest, Run"
Tečem po principu "Run Forrest, Run"
- 05 Dec 2010, 22:09
#240807
Bravo Ečo & David!
Pridno nam delata lušte- "bo treba it"!
Lep pozdrav! Zvone
Pridno nam delata lušte- "bo treba it"!
Lep pozdrav! Zvone
- 06 Dec 2010, 08:36
#240822
Ha, tole je pa bil podvig in pol...
O poteku poti je že napisal EČO, jaz pa lahko samo dodam, da tako kot me je zeblo v nedeljo me mislim, da ni še nikoli. Ampak mi ni žal niti za milimeter opravljene poti in niti za en brrr, brrr. Z eno besedo bilo je čudovito, res prava zimska idila. Mraz pa tako ali tako spada zraven.
Ob tem se moram še zahvaliti EČO-tu in Olgi za vse prevoze in dostave, za vroč čaj, kavico in sladkorčke. Hvala!!!
In še nekaj foto utrinkov čudovitega popotovanja.
P.S. Morda mi uspe naložiti tudi sled opravljene poti...nekaj štrajka...mogoče ga pa še zebe....
O poteku poti je že napisal EČO, jaz pa lahko samo dodam, da tako kot me je zeblo v nedeljo me mislim, da ni še nikoli. Ampak mi ni žal niti za milimeter opravljene poti in niti za en brrr, brrr. Z eno besedo bilo je čudovito, res prava zimska idila. Mraz pa tako ali tako spada zraven.
Ob tem se moram še zahvaliti EČO-tu in Olgi za vse prevoze in dostave, za vroč čaj, kavico in sladkorčke. Hvala!!!
In še nekaj foto utrinkov čudovitega popotovanja.
P.S. Morda mi uspe naložiti tudi sled opravljene poti...nekaj štrajka...mogoče ga pa še zebe....
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA