Oboje po moje ...

JAz naprimer sem zdaj leto in pol stopnjevala tek ... vsak dan najprej pol ure (pač po svojih zmožnostih), pa mogoče hoja v hrib, poleti pa še kolo ... redko kdaj sem spuščala dneve teka, sem pa jih to je važno.

Ko sem pa prišla tak daleč, da sem mela vedno več kondicije sem pa seveda začela tečt redno in "obvezno" /psihološki efekt/ vsak dan zjutraj na tešče min. eno uro, nikoli manj. Tempo sem seveda stopnjevala ... tekala tudi takrat, ko mi ni blo, čeprav na to sploh nisem želela pomislit ... v vsakem vremenu, magari če je blo vuni pol metra snega al pa 30°C

Sam ker mi to ni blo dovolj sem sploh proti poletju začela poleg tega še intenzivno kolesarit (vsaj 4 krat na teden po min 40 kilometrov, neraven teren, tudi gorsko kolesarjenje) ... nato sem se počutla še bolj močno in sem poleg teh dveh dejavnosti kdaj pa kdaj tudi popoldne šla tečt za 1 uro v hrib ... ali pa šla na en dolg dvourni pohod v hrib. Teka seveda nikoli nisem spustila, če pa sem že pretekla kateri dan manj km, sem pa zato več hodla (tud po 3 ure na dan) itd... tak da temu bi jaz rekla obsedenost ... sploh nisem mela več kontrole nad lastnim telesom ... da ne omenjam kake felerje sem delala pri prehrani. Včasih celi dan nisem "rabla" nič jest, seveda, ker sem skoz športala. Pol pa se mi je nekega dne vse skupaj obrnilo na glavo ne ... vnetje Ahilove tetive; še zaj po 4 mesecih ne morem tečt. Psihološko totalno uničena (sprva), zdaj pa začenjam razumevat kakšne napake sem delala

Sem pa itak hvaležna, da se mi je zgodil "samo" to, ker bi se čez čas itak spolamala. Jaz sem bla brez energije praktično že dopoldan, ampak me je občutek po izraziti samokontroli gnal naprej. Ker pa verjamem, da je večina od vas tu pametnejših od mene, ne bom rekla, da tecite po pameti

hehe

Lp