sončno vreme nam je postreglo z lepoto februarskih dni in tudi blato ni bilo kar zna biti.
Kako čudovito smo se imeli pove čas postanka pri Gaubeju, ura in petnajs minut.Presmejal sem se, kot že dolgo ne. Najbolj na račun izgubljenega srednjega tekača.Ampak to je interna fora, naj tako ostane
Lahko pa vam zaupam delček počitka na sončni klopci pred kmetijo Gaube. Ali je na naše odlično počutje vplivala osemdeset let stara miza in klop, sonce, odlična gibanica z belim vinom, odlična družba tekačev? Vsega po malem se je zlilo v maksimum. No in medtem ko smo uživali v pogovoru in smehu, so se nam približali dve gospe, starejši tam 65-70 bi dejal. Verjetno ju je zbodlo,kako sproščeni smo, pa se ena spotakne:"Le kako imate to narejeno, da ste štirje fantje in samo dve punci?"
Hitro odvrnem:"Gospa, veste, sta še mladi,tako da ni problema. Kar spomnite se, kako je bilo, ko ste bili še vi mladi."
Gospa:"Jaz se ničesar ne spominjam!"
ZdravkoC:" Ja, če se pa ničesar ne spominjate, potem pa že ni bilo ničesar fajnega!"
Deveto kroženje po Šentiljski mi bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu.Vedno ko grem je nekaj posebnega, tokrat pa je bilo tako prijetno, da nam kar ni bilo oditi domov in smo se v Belni na Šentilju zadržali do osme ure, pričakali pohodnike, ter še malo pokramljali.
)
aja, pa tolko novih planov se je skovalo. Semjul je poln idej 
