Zadnje novičke

[donmit]

Meni pa zraven spuščenih psov gredo na živce tudi mine(iztrebki) ki jih nastevljajo na pločnikih in drugih poteh.Ne vem če je lastnikom psov ravno lepo če se jim njihov ljubljenček podela pred njihovim vhodom.Ne rečem da nekateri ne počistijo za njimi ampak jih je zelo malo.Najhujše pa je,ko vidim polno iztrebkov na otroških igriščih.

[bush81]

Jaz bom zase odgovoru: iztrebke mojega psa v javnosti vedno očistim.....v gozdovih pa tega ne....ker je majhna verjetnost, da bo kdo glih stopil na "mino".
Glih v razmislek bom pa tole rekel. Ko se sprehajam po naravi, opažam človeške odpadke: npr. najlon vrečke, pločevinke,....., te so precej bolj motljive kot pasji izrebki.
Dokler lahko nekateri ljudje mečejo odpadke kamor se jim zljubi, potem se tud moj pes lahko userje kjer ga po domače rečeno prime!!

[anab]

Še dobro, da kužki ne berejo TF Nekateri lastniki so krivi za dejanja njihovih kužkov Ubogi kužeti..

[semjul]

večina psov ki jih srečujem na tekih in so brez lastnika, torej sami, gredo mimo kot da me ni. Imajo pa psi, ki imajo lastnika blizu, neverjetno željo kazati svoj pogum. Vendar so se vsa srečanja, do sedaj končala srečno. Verjetno tudi vsled tega, da sem imel tri pse, med njimi ogromnega in reagiram psu primerno. Včasih ga ljubeznivo ogovorim in se pes popolnoma zmede, ker pričakuje strah in vpitje. Drugič nastopim strogo, kot da sem njegov gospodar, pa ga spet zmede, včasih pa nahrulim gospodarja ( kadar imam slab dan) pa oba zmede.
Sem pa prejšnji vikend na teku iz Celja v Trbovlje, malo pred Kasazami imel srečanje z bulmastifom. Pes je bil sam in mi je pritekel po poti nasproti. Lep, velik, močan pes, vsaka mišica mu je plala, ko je tekel, okrog vratu pa je imel široko usnjeno ovratnico.
Upočasnil sem korak, se umaknil na desni rob in pes je odtekel mimo mene, kot da me ni.
Ko bi vedel kako se mi je dopadel, bi se ziher pocrkljal ob meni. Tako da prava reakcija je najbolj na mestu.
Pa še zanimivost iz nočnih trekingov. Veliko psov ponoči, ko jih obsvetiš z naglavno svetilko, se potuhne in niti ne zalajojo, tudi če so pripeti ob hiši.
Kar se pa svinjarije tiče, naj bo človeška ali živalska, je svinjarija.
Je pa pes žival in od psov ne moremo pričakovati človeške reakcije, zatorej moramo tudi sami ravnati enako. Ukvarjanje z lastniki je metanje časa za tek proč.

[anab]

:D

večina psov ki jih srečujem na tekih in so brez lastnika, torej sami, gredo mimo kot da me ni. Imajo pa psi, ki imajo lastnika blizu, neverjetno željo kazati svoj pogum. Vendar so se vsa srečanja, do sedaj končala srečno. Verjetno tudi vsled tega, da sem imel tri pse, med njimi ogromnega in reagiram psu primerno. Včasih ga ljubeznivo ogovorim in se pes popolnoma zmede, ker pričakuje strah in vpitje. Drugič nastopim strogo, kot da sem njegov gospodar, pa ga spet zmede, včasih pa nahrulim gospodarja ( kadar imam slab dan) pa oba zmede.
Sem pa prejšnji vikend na teku iz Celja v Trbovlje, malo pred Kasazami imel srečanje z bulmastifom. Pes je bil sam in mi je pritekel po poti nasproti. Lep, velik, močan pes, vsaka mišica mu je plala, ko je tekel, okrog vratu pa je imel široko usnjeno ovratnico.
Upočasnil sem korak, se umaknil na desni rob in pes je odtekel mimo mene, kot da me ni.
Ko bi vedel kako se mi je dopadel, bi se ziher pocrkljal ob meni. Tako da prava reakcija je najbolj na mestu.
Pa še zanimivost iz nočnih trekingov. Veliko psov ponoči, ko jih obsvetiš z naglavno svetilko, se potuhne in niti ne zalajojo, tudi če so pripeti ob hiši.
Kar se pa svinjarije tiče, naj bo človeška ali živalska, je svinjarija.
Je pa pes žival in od psov ne moremo pričakovati človeške reakcije, zatorej moramo tudi sami ravnati enako. Ukvarjanje z lastniki je metanje časa za tek proč.

Sejmul, lepše ne bi mogla napisati...res je in še to, vsaka žival še posebej kužeti, z njimi imam pač največ izkušenj dobro vedo, kdo ima rad te uboge živalce, pes oz. živalca to čuti, čuti pa tudi, če se ga človek boji, skratka je tako kot med ljudmi...kemija... se čudno sliši ampak tako je. Me in brata je kuža nemški ovčar naučil shoditi, pa ne me narobe razumeti, da mati ni skrbela za to, ampak tako je pač bilo, držala sem se za njegovo dlako in on je hodil, jaz pa tudi... in vem, da so kužki so najbolj iskreni prijatelji
na tem planetu...

[Atalanta]

V zadnjem letu tečem večinoma izven Slovenije in ugotavljam, da se obnašanje psov od države do države zelo razlikuje.

V münchenskem parku je psov vsaj 3x toliko kot ljudi, zato me je na začetku kar malo skrbelo. Psov se načeloma ne bojim, vendar jim ne zaupam kar na prvi pogled in med tekom ponavadi raje mislim na kaj drugega kot na bližajočega se štirinožca in njegove namene. Skrbi so bile odveč; čeprav je velika večina bavarskih kužkov prosto tekala naokrog, se sploh niso zmenili zame. Enkrat samkrat se mi je z zanimanjem približal mladi nemški ovčar, ki se je verjetno hotel malo poigrati. Takoj ko je lastnik (najstnik) opazil, da sem rahlo upočasnila, je psa poklical k sebi in se začel na dolgo in široko opravičevat: da je pes še mlad, da ni nevaren, da se ponavadi ne obnaša tako, da mu je strašno žal, da upa, da se nisem preveč prestrašila ... V glavnem, vse skupaj se mi je zdelo že prav komično.

Popolnoma drugačna je izkušnja s plaže v Rethymnu na Kreti, ki je sicer čudovita, sploh za bosi tek. Izven sezone je kraj napol mrtev, zato tudi večkilometrska plaža v glavnem sameva in kužkov ni veliko. Divji psi brez lastnika se človeku na daleč izognejo, tisti s človeškim spremljevalcem pa znajo biti izjemno nevzgojeni. Še prav vsak neprivezan kosmatinec se je zakadil vame. Praviloma ni nič hudega, enkrat pa je za mano pritekel doberman, ki sem se ga zares ustrašila. Pes je renčal, kazal zobe, skakal name (seveda sem se takoj ustavila) in če ne bi po nekaj minutah iz daljave pritekel lastnik in mrcino odvlekel stran, ne vem, kako bi se končalo. Najbolj me je šokiralo, da mi lastnik ni namenil niti besede, da psa ni opozoril na napačno obnašanje in da je dan zatem kuža spet prosto tekal po plaži.

Najbrž so si psi povsod zelo podobni, kultura njihovih lastnikov pa je zelo raznolika.

[marčni zajec]

evo neke "pogruntavščine": http://www.odganjalec-psov.com

[moder]

je to dejansko res kdo sprobal, je vse polno nekih fake zadev na trziscu, ko samo denar stran vrzes....mam slabe izkusnje z nakupi takih zadev....

evo neke "pogruntavščine": http://www.odganjalec-psov.com

[marčni zajec]

jaz ne bi vedel. sem samo link gor dal.

[wind]

evo neke "pogruntavščine": http://www.odganjalec-psov.com

Če bo že kdo kupoval, naj pobrska po spletu (Super Dog Chaser), je lahko trikrat cenejše, tile naši junaki imajo fajn marže.

Ker je psov vse več; motenih osebkov, ki se jim zdi, da pesjan trpi na štriku in mora biti ves čas odvezan, pa tudi ne zmanjka, bomo najbrž kmalu vsi laufali z ultrazvočnim piskačem v eni roki:


v drugo roko pa še nekaj konkretnega, ker če pes slabo sliši, ti zgornja igračka ne bo pomagala, z njim opališ najprej psa, nato še lastnika, da bo za drugič vedel.

[wind]

Glih v razmislek bom pa tole rekel. Ko se sprehajam po naravi, opažam človeške odpadke: npr. najlon vrečke, pločevinke,....., te so precej bolj motljive kot pasji izrebki.

Slabo razmišljaš. Vrečke in pločevinke so moteče zgolj vizualno, so pa tudi dovolj velike, da jih tekač prej opazi in se jim izogne lažje kot pasjim pridelkom. Če jaz med tekom stopim na pasji drek, mi bo nemarno zasmrdelo po stanovanju, ko bom superge prinesel noter.

Za lastnike psov, ki so vajeni raznih pasjih vonjev, je najbrž res nemoteče. Če je nekdo dolgo izpostavljen smradu, se ga ščasoma tako navadi, da ga sploh ne čuti; človeku, ki ima normalno sposobnost vonja, pa bo zasmrdelo kmalu po tem, ko bo stopil v stanovanje, kjer imajo psa. Z lastniki psov je podobno kot s kadilci, komaj kaj vohajo.

V nedeljo sem se v zadnjem trenutku izognil dreku, ob tem nerodno stopil s ceste v manjšo luknjo ob cesti, cel večer me je fajn bolelo nad gležnjem, zato sem nogo hladil z ledom, danes je dobro, ampak do petka raje ne grem laufat, da ne bi kaj poslabšal. Vse to zaradi idiotov, ki puščajo pasji drek povsod, po pločniku, po cesti; pozimi je najhuje, ker se pasjeljubcem zaradi mraza ne da sprehoditi.

Podn od civilizacije.

[klas]

evo neke "pogruntavščine": http://www.odganjalec-psov.com

Če bo že kdo kupoval, naj pobrska po spletu (Super Dog Chaser), je lahko trikrat cenejše, tile naši junaki imajo fajn marže.

Ker je psov vse več; motenih osebkov, ki se jim zdi, da pesjan trpi na štriku in mora biti ves čas odvezan, pa tudi ne zmanjka, bomo najbrž kmalu vsi laufali z ultrazvočnim piskačem v eni roki:


v drugo roko pa še nekaj konkretnega, ker če pes slabo sliši, ti zgornja igračka ne bo pomagala, z njim opališ najprej psa, nato še lastnika, da bo za drugič vedel.

pol pa še nunčake v žep in en colt za pas...za vsak slučaj...kneda
...pa dober tek

[meža stane]

Podn od civilizacije Res podn od ,Ne bom več tekal okoli po gozdu mogoče me ptič poserje ali bom stopil na zajčji drek.Ne ne bom več tekel v naravi naj živijo fitnes naprave in atletske steze

[bush81]

Wind, da se ne narobe razumemo. Jaz za svojim psom očistim. Kar se tiče lastnikov psov (kar sem tudi sam), smrad oziroma vonj psov tudi mi zavohamo. Ne moreš pa primerjat vonj psa in smrad cigarete.
Te povabim enkrat na en tek poleg reke Vipave, boš vidu kako je lepo tečt ob "neokrnjeni" naravi, kjer je vsaka topola okrašena z najlon vrečko.

[bauc]

Nekoč se mi je zgodilo, da sem zaradi šparanja profila na kramparcah (speedcross-ke) tekel po zelenici ob pločniku in ob prihodu domov ob vonju svojih copat šel bruhat. Dobesedno.

Zdaj rajši mehko gumo ob asfalt drgnem kot pa hodim bruhat.

Je pa res, da je zadnje čase v mojem kraju vsaka zelenica dobesedno posrana od pasjih drekov. Isto velja za večino pločnikov. Očitno Medobčinske redarske službe to ne zanima, rajši preganjajo kvazi napačno parkirane avtomobile... Ampak to je že druga tema.

Me zanima kakšna je sedaj situacija na Jesenicama, koliko se spomnim so jeseni uvajali drakonske kazni (200€++) za pasje in podobne primere???

Glede odpadkov pa eno razmišljanje: že dolgo se mi ob sprehodih in tekih v "naravi" poraja želja, da bi s seboj vzel vrečko in tu in tam pobral kakšno smet... Mogoče si bom to željo nekoč, nekje izpolnim.

Pa pssst, nikomur povedat , me bo kdo za norega imel .