Zadnje novičke

[Fotr]

Po mojem mnenju, bo rubrika o poškodbah imela več koristi:

a) spoznali bomo vrste poškodb
b) znali se bomo zaščititi in bolj paziti
c) bolj bomo znali ceniti trud tekačev
č) izmenjali bomo izkušnje
d) malo bomo potarnali med sabo (drugje tako ne moremo)
e) dobili bomo kakšne zdravstvene nasvete
f) iz vsega tega bomo potegnili eno pesmico, ki se bo bolj kot tekaška imenovala teksaška
e) itd...
Mislil sem na koncu dati enega smeškota, ampak poškodbam se ne sme smejati!

Moje izkušnje s poškodbami so samo: mišični krči, onemoglost pri pretiranem teku, utrujenost na koncu sezone, udarnina na ta zadnji, ko sem z njo pristal na korenini (velika modra lisa) in izpah roke, to pa se je zgodilo pri rolanju. Zapomnil sem se po tem, da me je tako bolelo zapestje, da en teden še miške nisem mogel držati. Enkrat sem bil po intervalnih tekih tako utrujen, da sem bruhal, ampak to ni poškodba temveč neumnost. Skoraj bi pozabil na žulj, ki sem ga dobil, ko se je na Mizuni strgala notranja obloga in na modri palec, ker sem brcnil v kamen, ko sem tekel bos. To pa se ni zgodilo na treningu, marveč ko sem tekel za mulcem, ki je kričal: "Fotr teb se fuzla"!, ker me je videl hoditi bosega po cesti. Druge poškodbe niso bile resne, sicer bi se jih spomnil.
Ne znam napisati kratkega sporočila.

[Matej]

Moja prva tekaška "poškodba" je bila, ko sem s čisto novimi copati odtekel polmaraton. 21km mi je tako nabijalo v prste, da sem še en mesec potem nosil čisto črna palca naokrog.
Druga poškodba, ki je ne smem napisati v navednicah (smeško, tako kot pri tebi, fotr, tudi ne pride v poštev), se dogaja prav sedaj. Vedno huje me boli tam, kjer je Ahilova mama prijela otroka in ga potunkala v vodo. Naredila se mi je rahla "bulica", pa rdeče je okrog, boli pa tudi kar precej. Ker nočem odnehati s tekom sem si nabavil vse možne žavbe, ki pa so seveda blažev žegen. Edini efekt je, da se mi je vnela koža okrog pete in imam zato še dodatni problem.
Sicer pa sem v knjigah prebral, da se ob vsakem treningu v mišicah zgodijo mikro poškodbe, ki imajo za posledico, da je mišica po okrevanju vse bolj močna in vzdržljiva. Lahko torej rečemo: Od poškodbe do poškodbe do končne zmage, naprej!

[Bajsi]

Helou!
Prva poskodba je bila se na samem zacetku laufarske kariere. Po cca. 2 mesecih "treninga kar tako" sem si natrgal golensko misico. In s tako potem tudi odlaufal svojo prvo 21-ko in to v Mirni peci, kjer pa vemo kaksna je proga. Cas je bil temu primeren (2:08 ). Poleg tega sem pa tudi zacel cisto prehitro. Prvih 3km 11.34!! Ja, ja prav ste prebrali. Po treh mesecih treninga in recimo kakih 200km, pri prvih 3km pod 4min/km. Cepec
Po tej poskodbi se je stanje normaliziralo in nikoli vec nisem staknil nobene poskodbe vec.
Mi pa skoraj obvezno in sicer samo po maratonih odpadajo nohti. Najprej je samo nekaj krvi pod nohtom. Zato noht rahlo dvignem, da odtece kri in sokrvica. To delam dva tri dni, potem pa pustim, da se po cca. 4-6 mesecih noht toliko odlepi, da ga odtrgam dol. Spodaj pa ze raste nov. Imam jih ze nekaj, tako, da si bom scasoma naredil verizico.
Na zacetku sem imel tudi probleme z "menstruacijo". Vsi verjetno poznate pekoc obcutek med nogami po vecjem stevilu km. Zato si vedno namazem zajetno kolicino ribje masti. Sicer smrdi (meni disi), ampak zelo pomaga. Pa seveda niplnov se ne sme pozabiti prelepiti.

[nada]

Jaz sem se prvič srečala s poškodbo stegenske mišice, ko sem tekla po gozdu, zapela korenino in padla direkt na nos, mišica na stegnu me je tako bolela, da nekaj časa sploh nisem mogla vstati, obraz je bil cel, roke totalno podrsane, na nogi pa hematom,ki se ga nisem znebila lep čas. No, ko sem to nekako preživela mi je lani marca klecnila noga in gleženj je bil v momentu zatekel. To sem sanirala tri tedne,vseeno tekla in vmes jokala (sedaj tega ne bi več naredila ). Aja, potem pa še ahilova tetiva, ne vem ali je šlo za poškodbo, vem samo da me je kar naenkrat zapeklo in bolečine niso minile kakšen mesec. Potem pa so tukaj še klasične tekaške zagate, kot so žulji čez cel podplat na lanskem maratonu, pa občasno boleče mišice nog in kadar pretiravam splošna utrujenost. Tudi meni odpadajo nohti, ravno lani na morju sta mi dva odplavala. Pa saj teh poškodb sploh ni malo, bo treba malo bolj paziti nase

[milkec]

jaz sem imel lani nekaj težav s pokostnico, vendar sem zdržal največ 3 dni brez teka, tako da sem se malo nafilal z bonifenom, pa malo žavb, pa obkladki pa je bilo!

Sem pa imel pred tremi leti težave s kolenom oz. z njim imam vedno težave. Pred kakimi 10 leti sem v šoli grdo padel na koleno, kjer se mi je vse premaknilo. In ko sem se predlani ali predpredlani 4. dan laufanja ohladi, noge nisem mogel več pokrčiti. Zares hudo. Pa sem šel dohtarju pa mi ni nič našel. Baje ohlapne notranje vezi. Od takrat me je vedno strah s kolenom in zelo velikokrat laufam z opornico, predvsem zato, da mi greje koleno.

K sreči sem od julija lani le enkrat ali dvakrat začutil koleno, da me je opomnilo, da ni najbolj v redu, drugače pa gre. Upam, da bo vseskozi tako. Je pa res, da sem zdaj dobil nekaj mišične mase naokoli in verjetno mi še tisto drži koleno skupaj.

[matjaz]

Moram priznati, da se ze kar kaksna 2 meseca ukvarjam s poskodbo pete. Zelo zoprna stvar saj konkretno nihce ne ve za kaj gre. Baje pa je natrgana misica ki se pripenja na peto. No saj kaksen kilometer spravim skupaj, ampak to je bolj krevljanje kot tek. In zato tudi volje ni taprave.

[milkec]

:( Moram priznati, da se ze kar kaksna 2 meseca ukvarjam s poskodbo pete. Zelo zoprna stvar saj konkretno nihce ne ve za kaj gre. Baje pa je natrgana misica ki se pripenja na peto. No saj kaksen kilometer spravim skupaj, ampak to je bolj krevljanje kot tek. In zato tudi volje ni taprave.

To pa ni fajn

[dragons]

:( Moram priznati, da se ze kar kaksna 2 meseca ukvarjam s poskodbo pete. Zelo zoprna stvar saj konkretno nihce ne ve za kaj gre. Baje pa je natrgana misica ki se pripenja na peto. No saj kaksen kilometer spravim skupaj, ampak to je bolj krevljanje kot tek. In zato tudi volje ni taprave.

A se to vleče še iz Logarske?

[matjaz]

ja v bistvu se res vlece ze od Logarske, se teden po logarski sem mislil, da ni nobenih posledic, vendar pa sem kar polomljen. Edin tek, govorim o zaresnem teku (pardon, da ne bo kdo uzaljen) je bil ljubljanski maraton, ko sem spremljal svojo "boljso polovico", ki je prvic pretekla 42 km. Da ne bo pomote, z njo sem tekel samo drugi krog ker so bile bolecine v peti in kolenih prevelike. No tekel sem se novoletni tek v tivoliju, vendar pa sem bil hvala bogu tam zadaj. Drugace pa nic ne tecem.

[Magnitude]

1. Kaj natančno je/naredi Bonifen?

[mojA]

se pridružujem črnim in odpadlim nohtom, bolečinam v mišicah, žulji so že res zgodovina, sedaj jih obvladam v nulo, občasne bolečine v kolenu in stegnenici (pojavlja se le pri dolgih treningih - nad 30 km). Letos se me je lotilo pa nekaj specialnega. In sicer kost na notranji strani stopala - ob palcu, me boli. Opazila sem celo, da je rahlo otečena ali mi je pa celo zrastla - ! Ubogo taco mažem in masiram, pa nič ne pomaga. Ali ima kaj takega še kdo ?

[Tjaša]

Hej Močka!
Bolečina, ki jo omenjaš res ni tekaške sorte ampak je običajno posledica visokih pet in preveč stisnjenih čevljev čez to območje. Občasno se vname in boli ko hudič. To se obličajno pojavi, če je pritisk na sprednji spodnji del stopala prevelik in povzroči nepravilen zamik drobnih kosti v stopalu na tem predelu.
S tem problemom se ukvarja veliko starih mam, ki imajo že precej oteklo oz. povečano kost pri palcu. Edina rešitev v tem primeru je operacija, pa še ta samo začasno odstrani problem.
Tudi sama se občasno srečam s tem problemom, predvsem kadar obujem čevlje z visokimi petami in z njimi preveč štorkljam, ali če hodim v hrib po prstih, z močnim odrivom. Ni pomoči. Enkrat sem pri mami izfehtala neko žavbo, pa je bila blažev žegen. Počivaj ali pa stisni zobe in bo s časoma prešlo.

Pozdravček,

[ŠPELA]

Po 30 letih čistega mirovanja sem začela teči po poletovem programu 2003. Bolečine so me spremljale od začetka vadbe - bolečine v kolkih obeh nog so bile stalna spremljevalka treningov. Poleti, ko sem daljšala km in tempo pa se je pojavila ob pričetku teka bolečina v levi nogi, najprej stegno, potem meča in po nekaj km (3 km) je malo popustila, tako da je bil tek vsaj znosen. Včasih sem se ustavila, naredila nekaj vaj in potem nadaljevala ali pa sem šepala nekaj km in potem tekla (beri stopicala) dalje. Tempo teka se je namesto povečal zmanjšal. Vendar sem nekako prišla do cilja, pretekla pol maraton v Ljubljani, skoraj zadnja. Treniram 3 x tedensko, po maratonu pretečem približno 6 do 8 km na trening, 1 x tedensko imam aerobiko. Boličine nikakor niso popustile, pojavljajo se včasih še močneje in sicer kot krč, ob koncu treninga popustijo, v mirovanju jih skoraj ni. Prijateljica pravi, da sem preveč občutljiva, jaz pa težko tečem s takšnimi bolečinami, motivacija je na "psu" (pri teku me vedno spremlja moj pes), tempo teka je katastrofalno počasen in ne vem kaj naj še naredim. Ali mi kdo lahko kaj svetuje, nikakor si namreč ne želim prenehat teči, preveč sem že vložiila v to in preveč sem že "not pala".


Za začetek malo jamranja, bo pa drugič boljše!
Špela

[runner]

Po 30 letih čistega mirovanja

mislim da je to odgovor...
Bolecina je sporocilo da tvom telesu nekaj ne odgovarja. Lepo je ko premagas krizo in nadaljujes teci. Samo kriza ni enako bolecina. To cutis in moras znati prisluhniti telesu. Jaz imam podobne tezave s krizem (in hrbtenico nasploh). In ko mi ne da teci - jaz hodim. Stoperica in cas me ne zanimata. Pretecemi kilometri pa tudi puscajo sled in veckrat sem po koncu dolgega teka na meji poskodb. (Koncentracija popusti, zmatran si in takrat se ponavadi zgodi). Pomaga mi led (na misice) in dvigovanje obolele noge. (mater zvenim kot da bi imel 100let) Ampak ni ga lepseg ko naslednic zacutim da je poskodba mimo in da spet lahko "pritisnem" in padem v "zono". (zasvojenost kaj?)

runner

[miro]

Špela mislim, da bi bilo vseeno dobro malo počiti ,ter tako sanirati nastali položaj. S trmastim vztrajanjem si lahko narediš več škode kot koristi.
Če boš kakšen teden počivala ne bo nič katastrofalnega, saj imaš kuža tudi z njim lahko narediš kakšen 10 km sprehod, tudi jaz se s mojim kužkom v času počitka odpravim na dolge sprehode in tako ubijem dve muhi na en mah.
Premisli!
LP Miro