Zadnje novičke

[zvone]

Srečno in lp. Zvone

[Rollback]

Bravo fantje, pogumno in z užitkom

[EčO]

Bravo fantje, pogumno in z užitkom

Pa z zvezanimi copati

No ja pripraviti stvari in počasi na spanje.

[vencelj]

Fantje, držim pesti
Malo prej sem bil ven: noč je lepa, zvezdnato nebo, temperatura pri nas okrog 5°C. Pravi dan ste si izbrali in zvečer računam na ugodna poročila...


LP, vencelj

[ROSI64]

Fantje lepo se imejte in uživajte.

Boljšega vremena si pa v tem času res ne morete želeti.

[EčO]

Madona poskočen je bil tale Martin

Ampak mi se vseeno ne damo. Rekord proge je padel..... čeprav sem se močno precenil

Zajc podatki..... Naj vas še mal muči Itak je še mogel v bauhaus po žeblje, če ne bi šla še nazaj do Pivke

Poročilo pa kasneje

[vencelj]

Madona poskočen je bil tale Martin

Ampak mi se vseeno ne damo. Rekord proge je padel..... čeprav sem se močno precenil

Zajc podatki..... Naj vas še mal muči Itak je še mogel v bauhaus po žeblje, če ne bi šla še nazaj do Pivke

Poročilo pa kasneje

Zmagali Vsaka vam čast!

A misliš Mirko (ne Martin)??
Njegovo poročilo sem mislil nalimat že prej, a sem raje počakal, da daste zadevo skozi. Da ne bi kdo že prej obupal. Sedaj je tukaj: http://zvercek.blog.siol.net/razno/test ... novi-poti/ . Na povezavi lahko marsikaj zveste tudi o akterju Mirku. Možakar ni iz tazadne moke !
V pričakovanju vašega poročila...
LP, vencelj

[EčO]

Madona poskočen je bil tale Martin

Ampak mi se vseeno ne damo. Rekord proge je padel..... čeprav sem se močno precenil

Zajc podatki..... Naj vas še mal muči Itak je še mogel v bauhaus po žeblje, če ne bi šla še nazaj do Pivke

Poročilo pa kasneje

Zmagali Vsaka vam čast!

A misliš Mirko (ne Martin)??
Njegovo poročilo sem mislil nalimat že prej, a sem raje počakal, da daste zadevo skozi. Da ne bi kdo že prej obupal. Sedaj je tukaj: http://zvercek.blog.siol.net/razno/test ... novi-poti/ . Na povezavi lahko marsikaj zveste tudi o akterju Mirku. Možakar ni iz tazadne moke !
V pričakovanju vašega poročila...
LP, vencelj

Ne sem mislil kar Martina Krpana ! Za Mirka sem pa že slišal, ne nazadnje sva bila stanovska kolega. Grem prebrat njegovo poročilo.

[vencelj]

Kapiram! Ja, lajtnga...

LP, vencelj

[ROSI64]

Bravo fantje, saj ste bolj divji od Martina
Čestitke

[zajc]

Statistika EčO in zajc
http://connect.garmin.com/activity/76723815

Statistika matej-jethro
62,82 km, +1.209,7 / -1.091,8, 6:50:19

[ROSI64]

101,42 km

[grb]

Bravo nasi. komaj cakam porocilo.

[vencelj]

Pa to je namerilo 101 km, to je 10 več kot uradno!

[EčO]

Pa napišimo par besed o tej »legendarni poti«. Legendarna je zaradi osebe po kateri je poimenovana pa, vsaj iz mojega zornega kota, tudi zaradi svoje veličasnosti in tudi težavnost. Pot je krasna. To sem ugotavljal že na posameznih delih v zimskem času. Sploh tista etapa pri kateri sem mi je pridružil David je bila res nekaj posebnega.

Danes pa je VKP dokazala, da je veličastna tudi v pomladnem času in to v vsej svoji dolžini. Vpliv name je VKP pokazala že včeraj zvečer in ponoči, ko nikakor nisem našel mirnega spanca. Še tistih par uric, ki sem jih nameraval preživeti v postelji, je bilo zgolj eno samo premetavanje . Brez pomoči budilke sem bil pokonci že ob 2.10 zjutraj. Nočni »zajtrk« mi nikakor ni teknil, vseeno sem se prisilil, da sem v sebe zmetal nekaj beljakovin in ogljikovih hidratov. Ni minilo dolgo, ko sta poklicala zajc in Matej. Prestavili smo njuno opremo in že smo drveli proti Pivki. Ob približno 3.36 so naglavne svetilke treh nočnih tekačev že osvetljevale makadam na prvem vzponu. Kljub jasni noči in zvezdam na nebu je bila noč presej temna. Kot »nekakšen« vodič sem se kar precej dobro znašel in kmalu smo bili čez vrh Šilentabora in se spustili v Zagorje. Po mojem občutku, iz etape ki sem jo opravil na tem odseku, smo se presenetljivo hitro znašli v Jurčšu. Razgledi in pogledi na tem delu niso bili kar prida opazni. Smo se pa zato zaskrbljeno obračali nazaj, kdaj nam bodo na hrbet skočili glasno lajajoči psi, ki so nas spremljali nekje za živalskimi oborami.

Kmalu na začetku spusta proti Gorenjem Jezeru se je začelo svitati. Okolica je postala vidna in oči so uživale v idilični pokrajini. Tempo teka je bil kar precej hiter in začel sem ugotavljati, da bom moral mojo - našo spremljevalko zbuditi nekoliko prej kot sem ji obljubil. Vendar tega nisem storil. Daljšemu spancu se lahko zahvali, da je trajalo kar nekaj časa preden smo prišli do točke, kjer je moja govoreča škatlica ponovno zaznala povezavo z omrežjem. Okrepčevalnica kljub temu ni zamujala in postanek je bil tam kjer sem ga načrtoval. Oskrba z hrano in tekočino, ter moja zamenjava oblačil – zajcu sem namreč obljubil, da bom od prve okrepčevalnice solidaren z njim in bom skočil v kratke hlačnice in rokave. Moram poudariti, da sem bil pred štartom močno presenečen ko sem videl, zajca skoraj na pol nagega.

Ni trajalo dolgo in že smo se zapodili naprej. Ponovno precej hitro. Kmalu smo bili v Kozarišču, kjer smo malo občudovali Snežniški grad. Od Ige vasi do Vrhnike, mimo grede ne glede na to, da je pot precej slabo označena, smo potrebovali dobrih 15 minut, sem sotrpinoma opisal odisejado Davida in moje malenkosti, ko sva tu sredi zime pri več kot – 18 gazila sneg, ki je segal krepko čez kolena. Takrat sva za ta kratek odsek potreboval krepko več kot 45 minut in še dodatnih 10 minut, da sva izza čevljev in hlač spravila zmrznjen sneg in si vsaj za silo zmasirala že skoraj odmrle prste na nogah.

Klanec iz Markovca proti vrhu prevala med Loško dolino in Loškim potokom smo »si vzeli bolj na izi« In šele veliko kasneje sem se dobro zavedal, da je bila to najbrž odločitev dneva. Energija privarčevana na tem delu je bila krvavo potrebna v zadnjem delu. Spust proti Metuljam in prečkanje Bloške planote do druge okrepčevalnice je bil prelep. Na drugi okrepčevalnici se je Matej odločil, da bo dogodivščino zaključil in se s spremljevalko odpeljal nazaj do Pivke. Midva z zajcem, pa obilnem polnjenju zalog v najinih želodcih, veselo naprej proti vznožju Slivnice. Že v Novi vasi sva bila trdno odločena, da pot oddelava v popolni dolžini in višini, zato vprašanje ali na vrh ali ne sploh ni več obstajalo. Klanec na Slivnico sva se odločila preteči. In sva ga, razen kratkega dela, ko sem moral na kratko v gozd na praznjenje črevesja. Tale vzpon danes ni bil moj vzpon. Hrana in pijača mi je obležala v želodcu in telo ni imelo nobene energije. Totalna kriza, zajc pa je kar pokal od energije. Vseeno sem se nekako uspel privleči na vrh, kjer sem obilno pil vodo, spust po skalah in koreninah, pa je vsebino moje trebušne votline toliko premešal, da je telo spet dobilo kar je potrebovalo. Čez Cerkniško polje je zato spet letelo kot »sneta skira« in en, dva, tri sva se znašla v Rakovem Škocjanu, kjer se prične Kališka odisejada v treh delih o kateri bo, sem prepričan, kar nekaj besed napisal zajc. Edino kar bom napisal je to, da sem neskončno hvaležen možakoma, ki sta nama napolnila že skoraj prazne zaloge vode. Brez tega najbrž poti ne bi zaključila.

Spust iz vrha Kališča do Postojne je bil pomešan z bolečinami v nogah in užitkom hitrega spusta. No, hitrega vsekakor za razdaljo, ki je bila za nama. Po nekaj prej kot 12 urah (bruto) sva se znašla pred vrati železniške postaje v Postojni. Točne podatke bo napisal zajc. Moja merilna naprava na telefonu se je namreč ustavila že po dobrih 4 urah.

Zadnjih 300 metrov sem sezul moje predrage EVO-tke in nogavice in mojim razbolelim podplatom privoščil malo masaže.

Na koncu ne morem mimo tega, da ne bi izrazil globoko spoštovanje in ob enem veliko žalost ob neprecenljivi izgubi mojih EVO-tk, ki sedaj več kot zasluženo uživajo svoj blaženi mir v kanti za smeti pred železniško postajo v Postojni.



Žalost in bolečino mi lajša dejstvo, da me za naslednje izzive že čakajo popolnoma nove in neskončno željne novih dogodivščin.

Ob tej priliki bi se za vso današnjo podporo in sočustvovanje zahvalil zajcu in Mateju. Odlična družba! Nora! Seveda ne smem pozabiti na mojo najdražjo Olgo, ki je nesebično žrtvovala dopoldne, da nam je postregla z več kot potrebnimi okrepčili.

Ups! Skoraj pozabil. Tole bo komentiral pa zajc.