Na hitro, ker drugače sploh ne bo nič……..
V Lj. sem pobral
zajca in zaradi praznih cest sva bila kaj hitro pri
Ečotu na Uncu. Stiski rok, topla kavica na dvorišču, prelaganje opreme v spremljevalni avto ter nekaj adrenalina pred "Velikim krogom" in pot smo nadaljevali v Pivko, na štart. Zgodil se je ob 3.35h!
Ko sem se prijavil na Krpanovo pot se mi niti sanjalo ni, da je dolga 80, 90 oz. 101km kot se je izkazalo, ko sta Ečo in zajc pritekla v Postojno. Sobota se mi je ponujala z lepim vremenom, neznanim terenom in mikavnim imenom ter seveda, domačim vodičem. Pa sem se logiral. Kasneje, ko sem zadevo pobliže pregledal in se čudil prostranosti terena je že bilo prepozno! Ni več umika. Zrasel je le en velik vprašaj, do kje bom zmogel in kolikšno breme bom za dva ultraša, ki sta vajena »štepati« neprimerno več km v kosu kot jaz! Ečo je pripravil drugo in zadnjo okrepčevalnico na 62km in ta podatek mi je bil v oporo in spodbudo. Ko se je pojavila sem jo z veseljem objel

in snel »kamelo« z ramen ter bil zadovoljen z opravljenim! Super trening, čudovita pot ter krasna partnerja s posluhom za tempo, hehe……
Z veseljem bi še kaj dodal a so impulzi vsakdanjika takšni, da ne utegnem, žal

Drugič……..
Hvala partnerjema zajcu in Ečotu ter Olgi za »support« ter vsem za čestitke čeprav Krpana sta pa samo dva
