- 07 Maj 2011, 08:59
#252898
Pozdravljeni »ultraši« in ostali člani TF!
Včeraj nam je (skupaj z Janijem) uspela 34 »ponovitev« K-24. Že v avtu pri prihodu sva se »hitro« (v minuti) dogovorila, da tokrat greva »težjo« varianto: iz Črne na Peco-Olševo- Raduho- Smrekovško pogorje- Smrekovec- Uršljo goro – Črno. »Težjo« zaradi dejstva, da bova najprej naredila »najvišje« vrhove ter dejstva, da jih bova naredila v nočnem času.
Začela sva ob osmi uri – zvečer. Udarila sva tempo za cca 20 ur. Šlo nam je kot »po maslu«
(Peca in Olševa sta »padli« kot bi mignil). Noč je bila jasna in mrzla (temperatura pod lediščem), toda brezvetrje in dokaj hiter tempo sta pripomogla, da je bilo »ugodno toplo«. Snežne zaplate so se pojavljale le nad cca 1800 mvr, pa še to le v senčnih legah. Sneg je bil pomrznjen in hoja ni bila problematična. Še v temi (prehitro) prideva do kmetije Bukovnik, kjer sva »načrtovala« topel prigrizek (že v teku noči sva poklicala oskrbnika na koči na Grohatu, ta pa je (žal) bil v dolini). Čez noč sva povsem »porabila« zaloge hrane in nujno sva »potrebovala nekaj konkretnega«. Zdaj nam je ostalo le upanje, da je odprta koča na Loki. Z nekoliko »slabšim« tempom nadaljujeva na Raduho.Poznalo se je, da sva celo noč »bila na vodi«. Jutranji mraz pod Raduho kar pošteno stiska, a se ne damo. Na Durcah nas pričaka čudoviti sončni vzhod, sonce nas pogreje tudi »znotraj« in dokaj hitro sva na vrhu Raduhe. Ujameva čudovite razglede in obrneva proti Loki. Hitro sva pri koči na Loki- žal zaprti. Porazdeliva »zadnje« zaloge vode, se na kratko spočijeva in mahneva naprej. Ni nam ostalo drugega, kot upanje, da je odprta koča na Smrekovcu. Kratki počitek nama dobro dene in na »juriš« prideva do vode na Travniku. Smrekovško pogorje, obsijano toplim soncem nam skoz ponuja čudovite razglede in hitro sva tudi pri koči na Smrekovcu. Žal, tudi tu so vrata koče zaprta. No, do vode sva le prišla. Nekoliko utrujeno nadaljujeva proti Slemenu. Ni vrag, da je tudi tam koča zaprta. Zdaj nas »lakota« pritiska kar pošteno . Končno sva pri koči na Slemenu. Juhu, po 17-tih urah, po cca 68 km drila, smo le naleteli na odprto kočo. Privoščiva si daljši počitek, kokto in »krepko« juho v (skoraj) »neomejenih« količinah. Več kot zadovoljna nadaljujeva proti Uršlji gori (s tempom za bogove- beri užitek). Skoraj brez ustavljanja, presenetljivo hitro »obdelava« tudi vzpon na Uršljo goro in brez ustavljanja nadaljujeva vse do Žerjava. Na bencinski postaji si privoščiva coca colo in po 21-tih urah in 30-tih minutah sva v cilju. Garmin je nameril skoraj 90 km, imela sva tudi 5300 mvr gor in prav toliko dol. Skupaj ugotoviva, da sva se imela »super« in da K-24 vsekakor še kdaj ponoviva skupaj.
FOTO TRIP: https://picasaweb.google.com/zvonko.mezga/K24Maj2011
Upam, da bo svoje dodal še jani.
Lep Pozdrav! Zvone
Pozdravljeni »ultraši« in ostali člani TF!
Včeraj nam je (skupaj z Janijem) uspela 34 »ponovitev« K-24. Že v avtu pri prihodu sva se »hitro« (v minuti) dogovorila, da tokrat greva »težjo« varianto: iz Črne na Peco-Olševo- Raduho- Smrekovško pogorje- Smrekovec- Uršljo goro – Črno. »Težjo« zaradi dejstva, da bova najprej naredila »najvišje« vrhove ter dejstva, da jih bova naredila v nočnem času.
Začela sva ob osmi uri – zvečer. Udarila sva tempo za cca 20 ur. Šlo nam je kot »po maslu«
(Peca in Olševa sta »padli« kot bi mignil). Noč je bila jasna in mrzla (temperatura pod lediščem), toda brezvetrje in dokaj hiter tempo sta pripomogla, da je bilo »ugodno toplo«. Snežne zaplate so se pojavljale le nad cca 1800 mvr, pa še to le v senčnih legah. Sneg je bil pomrznjen in hoja ni bila problematična. Še v temi (prehitro) prideva do kmetije Bukovnik, kjer sva »načrtovala« topel prigrizek (že v teku noči sva poklicala oskrbnika na koči na Grohatu, ta pa je (žal) bil v dolini). Čez noč sva povsem »porabila« zaloge hrane in nujno sva »potrebovala nekaj konkretnega«. Zdaj nam je ostalo le upanje, da je odprta koča na Loki. Z nekoliko »slabšim« tempom nadaljujeva na Raduho.Poznalo se je, da sva celo noč »bila na vodi«. Jutranji mraz pod Raduho kar pošteno stiska, a se ne damo. Na Durcah nas pričaka čudoviti sončni vzhod, sonce nas pogreje tudi »znotraj« in dokaj hitro sva na vrhu Raduhe. Ujameva čudovite razglede in obrneva proti Loki. Hitro sva pri koči na Loki- žal zaprti. Porazdeliva »zadnje« zaloge vode, se na kratko spočijeva in mahneva naprej. Ni nam ostalo drugega, kot upanje, da je odprta koča na Smrekovcu. Kratki počitek nama dobro dene in na »juriš« prideva do vode na Travniku. Smrekovško pogorje, obsijano toplim soncem nam skoz ponuja čudovite razglede in hitro sva tudi pri koči na Smrekovcu. Žal, tudi tu so vrata koče zaprta. No, do vode sva le prišla. Nekoliko utrujeno nadaljujeva proti Slemenu. Ni vrag, da je tudi tam koča zaprta. Zdaj nas »lakota« pritiska kar pošteno . Končno sva pri koči na Slemenu. Juhu, po 17-tih urah, po cca 68 km drila, smo le naleteli na odprto kočo. Privoščiva si daljši počitek, kokto in »krepko« juho v (skoraj) »neomejenih« količinah. Več kot zadovoljna nadaljujeva proti Uršlji gori (s tempom za bogove- beri užitek). Skoraj brez ustavljanja, presenetljivo hitro »obdelava« tudi vzpon na Uršljo goro in brez ustavljanja nadaljujeva vse do Žerjava. Na bencinski postaji si privoščiva coca colo in po 21-tih urah in 30-tih minutah sva v cilju. Garmin je nameril skoraj 90 km, imela sva tudi 5300 mvr gor in prav toliko dol. Skupaj ugotoviva, da sva se imela »super« in da K-24 vsekakor še kdaj ponoviva skupaj.
FOTO TRIP: https://picasaweb.google.com/zvonko.mezga/K24Maj2011
Upam, da bo svoje dodal še jani.
Lep Pozdrav! Zvone
BRAVO FANTA 
. 
, potem zame to ne velja. Če njegov pas tehta nekaj gramov, potem je imel moj nahrbtnik nekaj kilogramov 
. Seveda je temu primerna tudi zaloga v njem in to se je pri meni izkazalo za dobro potezo 
