- 02 Maj 2011, 17:25
#252402
Do svojega 30. leta nisem naredil peš niti koraka. Potem sem se poročil in dobil otroke. Energija je odtekala, danes vem kam. Pred letom 2000 sem tekel 6 let kar tako, ne da bi sploh vedel, da obstaja kakšno tekaško tekmovanje, kakšni tekaški copati, nič. Boril sem se za življenje. 2000 sem šel na 6. ljm. 21 km. Še nikoli prej nisem tekel več kot 5-6 km. To je bil tek za življenje. Ali pretečem, ali se obesim. Druge ni bilo. Pretekel sem, in to v času katerega nisem kasneje na ljm21 nikoli več presegel. In nisem se obesil. Isto leto sem se vpisal zapoznelo na faks. Isto. Ali naredim 1. Izpit, ali pa nikoli več ne prestopim praga fakultete. Še danes sem hvaležen tisti fakulteti, in sebi, da sem ta izpit naredil, bila je slučajno angleščina, jaz pa noben maher v tem, in to sploh ne s slabo oceno. Danes delam pri 50-ih veliko bolj na easy magisterij. Ves čas sem seveda tekel. In zorel tako, tekaško in drugače. Danes imam v življenju pospravljeno, končano kar je treba v življenju dokončati. Tečem samo še zase, udeležim se samo še kakšnega luštkanega teka, tako za posladek.