Pa smo šli še na tretji del trilogije Trittico di Romagna. Z RoKo-tom sva štartala v petek, po prihodu v Faenzo sva z malo sreče in spretnosti dvignila startne številke, ki so jih medtem že nalagali na tovornjak za Firenze. Sledil je pašta party, priprave na naslednji dan in spanje v telovadnici. Zjutraj z organiziranim avtobusom v Firenze kamor smo prispeli dobre 4 ure pred štartom. Čas sva izkoristila za hiter ogled mesta, hidracijo in posedanje v senci, saj je že kar pošteno pripekalo. Končno štart ob 15h- začetek na 65m nadmorske višine, nato se proga dvigne na 500 m v naslednjih 10km, naslednji kilometri zelo razgibani,nakar sledi drugi pribl. 10 km vzpon na 914m n.v. (48km). V naslednjih 52 km do cilja se proga spušča z nekaj manjšimi klančki. Po približno 3 km spusta sem videl, da v željenem tempu žal ne bo šlo, saj so bile bolečine v kolenu prehude. Poleg tega se je pojavila še misel o kakšni morebitni resnejši poškodbi in odločil sem se upočasniti tempo in vključiti odseke hoje, da sem lažje prenašal bolečino. Noč je bila prelepa, zvezdnata, tekačev je bilo veliko in nikoli nisem bil popolnoma sam na progi. Moteča so bila samo spremljevalna vozila, ki jih je bilo po mojem več kot preveč. z RoKo-tom sva dokazala da se da tudi brez šoferjev in spremljevalcev. Zadnjih 10km se mi je neznosno vleklo, ampak na koncu je vedno cilj in zmaga nad samim sabo. Končno sem se lahko prepustil vsem čarem bolečin v kolenu, ki sem jih skoraj od vsega začetka tekme poskušal ignorirati.
Čestitke vsem, ki so/ste spopadli s progo, RoKo je bil kot vedno odličen, tanjab se je pametno odločila da ne tvega hujše poškodbe, ampak je vseeno naredila zelo lepo kilometražo. Boštjan, vsaka čast:clap: , čestitke še ostalim Slovencem.
Po dveh urah spanja v telovadnici sva se nato odpravila proti domu, RoKo-ta sem odložil v Sežani, sledil pa je še zadnji del ultramaratona-vožnja do Ljubljane, ki je bila težja od vseh 100km teka.
Organizacija odlična, okrepčevalnice so ponujale vse možne dobrote, skratka 39.izvedba teka je pokazala, da organizatorji zelo dobro vedo kako se reči streže
