Zadnje novičke

[spela*]

Samo še nekaj besed o povezanosti telesa in duha. Pravzaprav me čudi, da ti, ki te stvari poznaš, tega ne opaziš pri sebi ...

Nekatere stvari, kot so pogosta utrujenost itd., predvsem pa težave, ki jih ne naštevaš, so največkrat posledica nekega negativnega stresa.

(Ej, ko bi ti mene poznal pred petimi leti, bi ti bilo bolj jasno, o čem govorim - jaz sem se enkrat dejansko bala, da se mi bo čez nekaj sekund ustavilo srce, je bil pa "le" napad panike. Fizično je bilo enako grozno.)

[tae]

da je lepo biti v tvoji družbi in da te spoštujem kot prijatelja in da bi te ob tvoji odločitvi vsi pogrešali na tekih.

Jože, hvala lepa za kompliment. Kljub temu pa mi ni čisto jasno, s čim sem si zaslužil takšno naklonjenost.

[tae]

Pa probaj s triatlonom

Ne vem sicer ali si mislila resno ali ne (zaradi smeška), vendar nebi hvala .

[tae]

Tae, tudi meni se je po lanskem Spartathlonu vse "zagraužal", sedaj pa po več kot 6 mesecih čistega lenarjenja ponovno tečem, brez ure, brez ambicij, zgolj uživam, nobene tekme, bom pa danes v Celju z veseljem sodeloval pri dobrodelni akciji "NEVER GIVE UP", poskusi še ti!

Zanimivo, da sem še jaz tebi dajal nasvete, sedaj pa se mi je vse vrnilo kot bumerang. Ampak povej po resnici, ali imaš v dolgoročnem planu ponovno napasti Spartathlon?

[tae]

Več po oglasih (jutri).

[vencelj]

Bojan, jaz nisem začel teči zaradi užitka. Dejansko mi je največji užitek pri teku, ko prečkam cilj ali končam s treningom.


Poznam zadevo. Če se stalno preveč naprezaš, tako na treningih kot na tekmah, ti je to morda v veselje in užitek do takrat, ko napredujejo rezultati. Morda do takrat. Slej ko prej pa se sprevrže v nekaj drugega: stalno garanje se ti začne upirati, vsakega teka se bojiš, ker veš, da bo spet en sam matr' ("ali je tega treba?"). Tek ni več užitek, bolj obveznost, a tudi vir stresa, zato si najbolj vesel, ko je vse skupaj mimo. Vztrajaš, dokler so vsaj rezultati, ko tudi teh ni več, prenehaš. A problem je predvsem psihične narave.
Ko se ta proces nekajkrat zavrti, se morda že toliko poznaš, da se pravočasno ustaviš, preden zabredeš v to kolesje...
Če pogledam nazaj: v težavah sem bil vedno, ko sem si postavljal nerealne cilje (bolje rečeno, imel sem nerealne želje). Pa ne gre samo za tek...

LP, vencelj

[ton]

Hej, Tae, morda pa tek res ni zate. Kar je škoda za nas, marsikomu si tako ali drugače pomagal, vzpodbujal si predvsem tekmovalni del v nas, začinil zadevo z borilnimi veščinami in še tistim večšportnim izzivom... Ka pa vem. Jaz sem 'vzel' od tebe toliko, kolikor sem sodil, da mi pride prav, verjetno smo tako počeli mnogi, vsaj zase pa lahko rečem, da me je veselilo tudi neke vrste tovarištvo 'v teku'.
Moje nestrokovno mnenje je, da mora imeti človek za nek uspeh nekako poštimana vsa življenjska področja, da je to celo nujno, saj se prepletajo - in je torej težko odteči idealne intervale po tistem, ko se skregaš s šefom, nadereš ženo in te ugrizne pes, če lahko malo za hec ilustriram.
Saj po mojem vsi iščemo neko sanjsko kombinacijo vsega - ko bi lahko samo z užitkarskimi treningi zmagovali na maratonih in imeli po treh urah intervalov in šestih žehtah perila čas za romantično pogrkavanje z najljubšim/šo ob sveči... in, oštja, čisto nič narobe ni, če je to tudi res naš cilj. Le neko pravo pot je treba najti do takšnega cilja. Evo, jaz ti iskreno želim, da jo najdeš.

[Sončka]

Ton, jaz pa prav verjamem v to, da se z nekim minimalnim vložkom lahko dobi marsikaj (če le za tem stoji neka življenjska energija/prepričanost/vera ... in ne apatija/naveličanost/rutina) in očitno je res to, da misli vplivajo na naša življenja, ker na vsaki tekmi, na kateri se pojavim, dobim medaljo (pa je raje ne bi, ker imam občutek, da nisem zadosti energije vložila in da si je ne zaslužim - pa če zdaj pomislim, je mogoče ravno to sporočilo: včasih dobimo nagrado, čeprav se ne razpočimo na vse strani in to je OK). Haha, to z medaljo ne bi niti omenjala, če ne bi vedela, kako si jo nekateri strastno želijo
Tae, nauči se že poslušat, pa mal počakat (temu se reče potrpežljivost).
Sončka

[vencelj]

http://goyourownway-vencelj.blogspot.co ... krize.html

lp, vencelj

[tae]

Pišuka, jaz sem komaj na drugi strani, pa že 5 se jih je nabralo. Ali vas bom sploh ujel?

Kar se v življenju odločiš, ne smeš obžalovati oziroma se sekirati, ali sem naredil prav ali ne. Sigurno si se odločil prav.

Res je in to sem že nekje v enem prispevku omenil.

Če ne boš tekel v juniju, si privošči kakšen lep vzpon v naših čudovitih hribih, oziroma malo zamenjaj aktivnost, pri katerem ni teka.

Moram ti priznati in tudi vsem ostalim, da trenutno najbolj uživam v popolni neaktivnosti.

[tae]

PRVA: Če se kdaj počutiš majhnega, brezkoristnega, užaljenega, potrtega, se spomni, da si nekoč bil najhitrejši in najbolj zmagoslaven spermij med vsemi v skupini.

Ti si verjetno mislila smrtno resno, meni pa je tvoja misel smešna. Hvala ti za nasmeh na ustih in v očeh.

Druga: Ko si čisto na tleh, lahko skočiš mnogo više, kot če bi že stal na prstih.

Saj vem, da si mislila dobronamerno, tako sem tudi vzel, vendar sem včasih zbiral pregovore in o njih tudi razmišljal in skoraj vsak je lahko resničen ali pa tudi ne. Prav pri tem bi ti lahko navedel več praktičnih primerov, kjer slednji ne drži.

[tae]

http://www.youtube.com/watch?v=VkCFeNeqyHk

Modrozeleni, sem si ogledal. Lahko bi rekel celo povzetek vseh misli tu.

[tae]

... če povzamem, se mi tek zdi čist brezveze. Tečem samo zaradi sebe, da se počutim boljše, da nisem čist totalen luzer, da sem "nekaj" naredil zase.

Torej le ni čist brez veze. Zakaj ne poiščeš druge rekreacije ali konjička za boljše počutje? Tudi npr. pri jogi storiš nekaj zase.

Vseeno pa si postavljam kakšne neumne izzive in cilje. Trenutno je en tak cilj, da pridem na Šmarno goro v manj kot neverjetnih 20. minutah. Če mi uspe, se bom s tem hvalil še leta, če mi ne uspe, se bom pa hvalil s čim drugim.

Se pravi le tekmuješ s samim seboj.

Na primer, začni igrat tenis.

Dobro si me tole spomnil. Dejansko bi to poletje lahko spet malo prijel za lopar. Upam, da bomo imeli na TF pikniku tudi tenis. Če ja, iščem nasprotnika. Nič na zmago, le za zabavo .

[Liquid]

Mater mi gredo eni na živce. Jamrajo, da niso dovolj hitri in podobno. Meni gre na jok, ko gledam mojo desno koleno (nategnjena ali pa natrgana križna vez), pa s tako nogo še kar tečem. Ta mulo bo pa jamral, da ni dovolj hiter. Mogoče si pozabil, sam letos greva na Sladkih 6 izboljšati lanski rezultat. Me čisto nič ne briga, če do takrat ne tečeš, ampak novembra boš pa v 6 urah že 'naklofal' tistih 65 do 70 km.

- Preveč se naprezaš.
- Premalokrat tečeš z mano.
- Preveč tekem.
- Brez goriva ne gre (vsaj enga pišcanca na 14 dni bi lahko vase vrgu).
- Premalo gorskih tekov (moč).
- Premalo tekov za užitek (tempo nad 6:00 min/km).
- Pa še nekaj kar sam veš da te bremza.

Največja neumnost je pa odločitev, da 1 mesec ne boš tekel. Fant treba je vsaj malo migat. Pridem jutri do tebe:

- najprej bova eno destko odtekla (6:00)
- pol greva pa še na eno pivce .

A bo?

[tae]

So vzponi in padci, in vsi smo jih doživeli...

Vrneš se zrelejši, močnejši, boljši, verjemi

dexi, zaenkrat ti verjamem, čas in prihodnost pa bosta pokazala sliko v praksi.