Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#256624
Na progo sva se podala skupno ženo (ki je prvič na GM40), skupaj prišla v cilj in se veselila uspeha naših in najinega uspeha tako dolgo, da sva zamudila zadnji kombi do Petrovega Brda. Prijazni voznik clia, ki ga uštopava, naju zapelje do planinskega doma.
Začetek navzgor po štartu je bil bolj zadržan, zato pa bolj hiter spust s sedla pod Črno prstjo do Kala. Zelo hiter tempo je tu, tako kot na zadnjem spustu s Porezna, diktirala žena. V nadaljevanju do Hudajužne (kjer so naju čakale pohodne palice) k sreči ni sonca in tudi ni preveč vroče. Tudi Durnik je hitro za nama, naprej proti domu pod Poreznom pa jaz malo zaostanem. Skupinico, v kateri smo večji del naprej do Kala tekli/hodili vidim kakih 200 m naprej. Na okrepčevalnici pred domom pod Poreznom, kjer sva spet skupaj, ugotoviva da se nama obeta dober čas, če malo pritisneva. Pa me že v gozdu za nekaj minut ustavijo krči v mišici na stegnu (najprej na eni nato še na drugi nogiše ). Ko mišici ogrejem in se pot razširi, podaljšam korak in težav do cilja ni več. Le skupinico, ki je kar nekaj ovinkov spodaj, moram še ujeti. To mi uspe slaba dva kilometra pred ciljem. Par metrov naprej je tudi leteči fotograf, s katerim sva bila skupaj pod Durnikom, pa še njegov sin malo pred ciljem, tako da spomin v obliki fotografije bo.
#256698
S SP v gorskem maratonu: “Ma je naša, Primorske novice!”

Za Podbrdom je svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki je tamkajšnjemu maratonu dodal še svoj blišč. Najbrž se ne bo nikoli več zgodilo, da bodo šampioni primorskega pokalnega teka Angleži, Škoti, Rusi, Irci ...
Zmagovalka Philippa Maddams iz Anglije na Poreznu
PODBRDO> Jubilejni deseti Gorski maraton štirih občin (GM4O) je bil rekorden. Veljal ni le za državno prvenstvo, temveč tudi za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, zato so se tokrat na zmagovalne stopničke vzpenjali tudi gorski tekači iz držav, ki doslej v Podbrdu še niso imele svojih predstavnikov.
Slovenija je bila med petimi najuspešnejšimi državami, ki so osvojile medalje, v tej druščini so bili najboljši Angleži s štirimi medaljami, od tega dvema zlatima. Sledili so jim Škoti s prav tako štirimi medaljami (eno zlato), za tretje mesto Slovenije pa so poskrbeli svetovni prvak Mitja Kosovelj in moška ekipa.
Maraton je napisal toliko zgodb, kolikor je bilo tekačev (startalo jih je 414 iz 21 držav, na cilj jih je v časovni omejitvi osmih ur prispelo 390), veliko pa se jih je dogajalo tudi ob progi in v vrstah nadvse uspešnih organizatorjev. Baška grapa in sosedje (občine Bohinj, Cerkno, Tolmin, Železniki), našteli so približno 500 sodelujočih, vodila pa sta jih Jože Dakskobler in Janko Humar, je svoj izpit pred svetovno javnostjo opravila z odliko. Nepozabno je bilo razpoloženje v nabito polnem šotoru, ko so podeljevali medalje in nekajkrat s stoječimi ovacijami nagrajevali najboljše, tako tekmovalce kot organizatorje.
Med slovenskimi junaki maratona je bil Boris Žigon iz Ajdovščine, osvajalec bronaste medalje v kategoriji nad 60 let. “Po polovice je bilo še kar v redu, 12 kilometrov pred ciljem pa so se začeli krči, čeprav sem imel še veliko moči. Sem pa kljub temu zadovoljen, kajti to je bil moj najdaljši tek v življenju, samo pred desetimi leti sem pretekel 21 kilometrov. Pripravljal sem se stri mesece, za maraton pa sem se odločil zato, ker so mi mlajši kolegi pravili, da ne bi mogel priti niti na cilj. Zdaj bodo videli, da me ne gre podcenjevati,” se je muzal Žigon.
Na maratonu je tekla za to priložnost posebej sestavljena ekipa Primorskih novic. Brez tekmovalnih ambicij, zgolj zaradi prijateljstva in za moralno podporo prireditvi. Izolan Igor Reščič je bil zaradi zdravstvenih težav v zadnjih dneh dirko zapustiti kmalu po startu, ostali trije pa so prišli na cilj. Slovenski rekorder po številu pretečenih maratonov (121), Koprčan Željko Brljak, je povedal: “Vesel sem bil vabila PN in se zanj zahvaljujem. Ta maraton sem tekel drugič. Vse me boli, kajti gorskih tekov nisem vajen. A to ni razlog, da ne bi bil ponosen nase, bilo je super.” Tega maratona ne bo prištel k dosedanjim, kajti zanj štejejo samo tisti klasični 42-kilometrski.

Daniela Da Forno: “Tekla sem na številnih tekmah v številnih državah, a takšne izredne publike in takšnih okrepčevalnic ni nikjer!”

Italijanska šampionka Daniela Da Forno je bila - kljub temu, da že nekaj časa ne trenira več resno - najhitrejša v ekipi PN. Skupno je bila s časom 5:06:19 26. med ženskami, druga med nečlanicami državnih reprezentanc (prva je bila Marinka Lapanja iz Idrije), najhitrejša med Italijankami. Dobre volje je po teku povedala: “Tekla sem na številnih tekmah v številnih državah, a takšne izredne publike in takšnih okrepčevalnic ni nikjer! Ko sem tekla mimo, so na majici prebrali, za katero ekipo tečem, in vzkliknili: 'Ma je naša, Primorske novice!' Zadovoljna sem, kljub temu, da moj čas ni bil najboljši. Bilo je hladno in v takšnem vremenu bi morala več jesti.”
Avtor tega sestavka pa je tako rekoč službeno (a brez kilometrine) med tekom zbiral gradivo za pisanje in prišel skozi cilj - tako kot še vsakokrat v Podbrdu - navdušen nad tem, kako odprtih rok in srca so Graparji medse sprejeli tekače; od nepozabnega špalirja na startu, do zbora navijačev s harmoniko na Kalu, prebivalcev kmetije pri vznožju Porezna (Žetl) in gledalcev, ki so poznali imena tekačev in spodbujali vsakega posebej, v slovenščini, angleščini ...
Temperatura na progi se je gibala od sedem do več kot 20 stopinj, pitje in uživanje hrane sta bila zelo pomembna za preživetje. Za okrepčilo so skrbeli na 18 postajah ob progi. Na eni od njih, na Rovtu pod Durnikom, je ekipa Stanislava Cveka iz Hudajužne ponujala osem vrst hrane in kar enajst vrst pijače, ob tem pa še sol zoper pomanjkanje mineralov. Darinka Papež iz Kneže je imela prav, ko se je pohvalila: “Ponudba kot v gostilni!” V gostilni na brezpotju, 800 metrov nad morjem.
VENČESLAV JAPELJ

Tako je zapisal za PN prijatelj Venčeslav Japelj, jaz pa se vam vsem skupaj v imenu organizatorske ekipe iz srca zahvaljujem za vse, lepe trenutke, ki smo jih skupaj doživeli na jubilejnem 10. GM4Oju in 8 SP v gorskem maratonu.
Hvala vam za prijazne besede, pohvale in pozitivno energijo s katero smo pokazali svetu, da gorski maraton ni samo tekma, da je gorski maraton dogodek v katerega morata biti vtkana duša in telo, in šele takrat je gorski maraton dogodek, ki človeku ostane v neizbrisnem spominu.
#256735
Jožko napisal/-a: smo pokazali svetu, da gorski maraton ni samo tekma, da je gorski maraton dogodek v katerega morata biti vtkana duša in telo, in šele takrat je gorski maraton dogodek, ki človeku ostane v neizbrisnem spominu.


:clap: :clap: :clap: :clap:
#256749
Spoštovani!

V dneh po maratonu 4-ih občin ali krajše rečeno GM4O, ko organizatorji še vedno hitimo z urejanjem in pospravljanjem proge, ostalih prizorišč, računov in še kaj bi se našlo. Pa nam to, verjeli ali ne, ni težko saj jih opravljamo z velikim zanosom in ponosom, da smo Graparji s svojimi nešteto prijatelji iz cele Slovenije zastavljene cilje
izpeljali z odliko in pokazali udeležencem, obiskovalcem in visokim gostom, da smo sposobni organizirati in izpeljati tako zahtevno tekmovanje z odliko in da se ne ustrašimo težav ne takšnih ne drugačnih.

Res smo omejeni s prostorom v Grapi ga ni prav veliko ravninskega, nismo pa omejeni z tistim pravim človeškim duhom in občutkom za sočloveka. Graparska duša je trda a vendar samo navzven v notranjosti pa mehka in polna lepih in dobrih dejan, ki ob takih trenutkih privrejo na dan, kot studenček v prelepih gorah nad Baško Grapo in ob teh studenčkih si utrujeni tekač lahko napoji dušo in telo. Veliko je že bilo rečenega, napisanega pa vseeno se čutim dolžnega, da se vsem še enkrat zahvalim za udeležbo na GM4O. Rezultat tukaj ni važen. Vsak, ki pride do cilja je zmagovalec in vsak, ki premaga to progo je lahko ponosen nase. In tokrat vas je bilo toliko, da je res skoraj neverjetno - HVALA VAM.
Seveda pa gre tukaj res prisrčna zahvala organizatorski ekipi, ki je letos štela čez 500 prostovoljcev. Spoštovani prijatelji in sodelavci MI vsi skupaj smo GM4O, brez vaše požrtvovalnosti, gostoljubnosti in pripadnosti bi bil to samo navaden gorski maraton. NAŠ gorski maraton pa lahko stoji z visoko dvignjeno glavo vzporedno z velikimi svetovnimi gorskimi maratoni ne po proračunu ne po mondenih krajih, temveč zaradi organizatorske ekipe, ki svojo dušo razdeli udeležencem na dan MARATONA. Tu spoštovani prijatelji pa prekašamo vse druge in to je čar GM4Oja, ki je kljub velikosti ostal topel in domač. Hvala Vam spoštovani za to enkratno delo, ki bo ostalo zapisano v srcih udeležencev, ki so se spoprijeli z Graparskim maratonom. Ostalo zapisano v mojem srcu, kot dogodek za leta, ko mi proga maratona ne bo več dosegljiva, spomini pa bodo še vedno svetli in prijetni.

Hvala Vam in nasvidenje na 11. GM4O v letu 2012

Jožko
#256751
Jožko, moje iskrene čestitke za Tvoje Veliko dejanje. Upam, da ti z leti ne bo zmanjkalo motiva za organizacijo te prekrasne tekme in da se bova vsak v svoji vlogi srečevala še na dvajsetem, tridesetem GM4O.
lp Tone
#256779
V Baški grapi je zmeraj lepo, v dneh okrog GM4O pa vsakič znova še lepše. Zato se ni bilo težko odzvati Jožkotovem vabilu za sodelovanje pri organizaciji Svetovnega prvenstva v gorskem maratonu, največjem tovrstnem tekmovanju v Sloveniji doslej.

Z energijo in dobro voljo nabita prireditev, odlično vreme, slovensko slavje. Kaj bi hoteli še več! :D

Čestitke vsem, v prvi vrsti prizadevnim organizatorjem z Jožkom na čelu, vsem tekmovalcem in slovenskim medalistom! Mitju pa kapo dol :laola

Se vidimo!
#256805
Jožko, samo prek foruma sem vas spremljala, ker tudi sama nekoč želim prehoditi, preteči ta maraton, pa vem, o čem si govoril v svojem članku. Pred leti smo organizirali DP v eni od športnih panog in vem , koliko truda, odrekanja in neprespanih noči je potrebnih, da spelješ zadevo tako, kot si si zamislil, da bo super. Kao dol. Mi smo obupali.
Želim vam še veliko energije in predvsem srčnosti pri izvedbi prihodnjih GM-jev.

LP

Susanne
#256818
Jožko & co!

Hvala za "vse"!

Kapo dol (kot vsako leto)!

:laola :laola :laola :laola

In ni drugega kot "nasvidenje čez leto dni" (če ne že prej(tokrat počasi- za dušo in srce
(če je treba, tudi trikrat zapored))!

Ja, res nekaj izjemnega je ta Baška grapa...

Lep pozdrav iz Maribora! Zvone
#258028
Poročilo našega reprezentanta Petra Lamovca: http://www.3ksport.si/porocila/porocila ... tonu-.html
...in vtisi američana Jasona Bryanta: http://mountainrunning.com/community/ra ... t-slovenia

lp

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA