Zadnje novičke

[non3]

Zdej, a si ti tekač ki pobira kolajne, al si člouk k ma preveč časa, al si un, k ga drži en mesc da teče k prf... pol se pa naveliča in se mu tek zaserje, kr 2 uri na dan tečt po stadionu je (men osebno) čist boring. Dobr si

Oprosti za zapoznel odgovor, trenutno se predvsem posvečam učenju in nisem kaj veliko na forumu. Če sem iskren, nisem nič izmed tega kar si naštel. Sem prepočasen, da bi pobiral kolanje ( ni to moj namen ), časa je vedno dovolj za vse kar sem si zadal ( 8 ur dela na dan, 4 ure učenja, še tek, punca,.. ), niti nisem nek trenutni navdušenec, ker tečem že nekaj časa.

Priznam, da se sedajle ko se učim bolj umikam v naravo izven Ljubljane tako, da sem stadion začasno zanemaril. Drugače pa če sem vsak dan v centru, res ni težave zaviti na Ilirijo - grem na pijačo, vzamem opremo s seboj, grem k prostovoljec, peljem otroke teči,.. Vse se da.

[OlivaB]

Pr men je blo pa precej podobno kot pri tebi krava_nina. Včasih sem sovražila tek, že po slabem km sem bila čist fertik in potem boga še par dni. Dobrih 5 let nazaj sem redno začela s Šmarno, letos pa se naveličala. Malo mi je šlo na živce to, da se morav vsest v avto do tja, malo pa enainisti teren. Letos po velki noči pa sem našla lušno trasico okrog doma. A kaj ko me je skoraj vsako popoldne ravno nekje na sredini dobila ploha. Ni blo druge kot laufat nazaj. Če ti treska za ritjo ali te že perejo prve kaplje je kar dobra motivacija, da pošibaš Potem pa ko ni blo plohe mi je nekaj manjkalo. Pa sem probala in je kr šlo. En mesec nazaj sem ni še nabavila ustrezne superge in vsak dan bolj uživam. Upam, da pri tem ostane
Predlog, katerega je dal StaraKost je enkraten, žal pa jaz nisem opazila nobenega lušnega soseda, ki bi tekel

[vencelj]

http://vencelj-sportnik.blogspot.com/20 ... acija.html

lp

[MišaMiš]

Moja motivacija je bila na začetku, na žalost, zunanji izgled. Včasih sem se zelo sekirala zaradi tega in zato sem začela tudi teči na koncu 9. razreda OŠ (6 let nazaj). Tekla sem po našem vaškem nogometnem igrišču. Se še spomninjam mojih začetkov. Nič nisem vedela o teku, niti tega da rabiš prave superge. Takrat sem imela obute kar dvoranske copate, ki sem jih imela za telesno vzgojo v šoli - za prvo leto so mi bilo resnično super.
Drugo leto sem se opogumila in začela delati kroge okoli moje vasi. Tretje leto pa čedalje večje kroge, čedalje več klancev sem imela pred sabo in čedalje daljše trase.

Prva 3 leta (torej prve 3 poletne počitnice) sem tekla zaradi moje postave. Medtem sem se se veliko poučila o teku, si kupila moje prve Nike tekaške superge z zasluženim počitniškim denarjem. Navdušila sem celo mojo sestro, ki se do takrat ni zanimala za šport. Dve leti nazaj sem nato počasi spoznala, da tek ni samo za to, da si izboljšam postavo, ampak se z njim da predvsem umiriti dušo in misli. Zdaj že dolgo časa tečem čez celo leto tudi pozimi, čeprav mi je včasih kar malo težko iti v tisti mraz.

Zdaj že dolgo več ne mislim na postavo, vendar grem teči zaradi pomiritve, boljšega počutja in dobrega občutka. To je tudi glavni razlog, da nikoli nisem imela na sebi športne ure, saj nočem da me preganja čas. Sem zelo srečna, saj v teh 6 letih nisem imela niti ene poškodbe, razen prehlajenih mišic v pasu (tekla sem na vetru s premajno majico...zelo neprijetna izkušnja) in občasnega muskfibra. Upam, da bom brez poškodb tudi v nadaljne.

Rada bi povedala, da je tek super stvar za umiritev živcev, skrbi za dobro počutje celega dneva in je ena najlepših aktivnosti za moje pojme. Vsaj meni je tek pomagal do boljšega počutja.