Dobra poročila o doživetem, ki jih vsako leto podrobno preberem, ker v prihodnosti lahko prav pride vsak detajl 
Sicer bo pa najbolje, da kar PetraM povabim na kakšen 24-urni dogodek in ga temeljito izprašam, hehehe....in mislim, da ga tudi bom 
Ultra preizkušnja lahko izpiše marsikaj, a če si zazrt v pot, samozavesten in primerno spoštljiv, pa tudi predrzen in mestoma ponižen, bo rezultat prišel. Če z njim nismo zadovoljni lahko stopimo korak v stran in se vrnemo obogateni z izkušnjo in pot bo verjetno lažja. Ne krajša...lažja!
No, to pa itak 
Enostavno sem ugotovil, da nimam glave za 24 urne preizkušnje. 
Ugotovil sem, da nekako funkcioniram do maratona na ravnini in recimo 12 ur Kališča še nekako gre. Več pa zahteva še resnejši pristop, kar pomeni še več odrekanja, več razmišljanja v glavi kdaj bom treniral, kako se organizirati ob vseh drugih obveznostih, še več psihične priprave... Ji pravim enkrat: »Če se boš družila z menoj, bo ravnine malo« Pa me samo nagajivo pogleda in reče: »Pa ti veš odkod sem doma?« Iz Idrije menda, kjer je taka strmina, da jo redko najdeš na Gorenjskem. In so se začeli pohodi v hribe in v nekem trenutku (2010), ko je suvereno opravila z GM4O ji predlagam, da greva kot letos v Francijo. Enostavno ponoviti CCC. Razmišljal sem takole: Prvič sem divjal, zdaj bom ob njeni rami pogledoval z lahkoto vse lepote ob progi, ki jih resnično ni malo. Čisto lahko mi bo. Ha ha kakšna zmota. 
in bo že šlo, pa še tempo ne bo hud itd… Loni sem podučil, da lahko počiva v hrib , na ravnini pa naj le teče (to so pa izkušnje). Zavedal sem se namreč da Loni v hrib zelo dobro hodi. To sva storila razmeroma uspešno, saj sva kar prehitevala in prehitevala. 
(sicer sem Enervit tablete jemal vsake 2 uri). Pred Champejem v Švici sem pil čisto hladno vodo še iz vodnjakov, da je bilo še slabše. In ko pridem v Champex mi postane strašno slabo. 
Mislil sem da bom padel v nezavest in sem šel kar čez kontrolo čipa ven na zrak. Glava se je takoj oglasila: »Kaj bo z Loni« Jaz pa čisto fuč. Loni pravi, da bova naredila daljšo pavzo, da me makaroni spravijo k sebi. Podaljšava pavzo, malo se najem in pripravim naglavno lučko. V nahrbtnik si vsujem bogato mešanico enervit praška in prelijem z vodo. Čudežno me to pobere, kajti bil sem kot nov. Enostavno mislim, da mi je zmanjkalo soli. Nobeden od naju ni padel, nobeden ni zvil gležnja, enostavno sva zelo dobro stala na nogah. Velikokrat sem šel malo naprej, počakal Loni in sva jo skupaj mahala naprej. Loni pravi, treba se bo prepraviti in obleči vse, kar imava s seboj. Še kako je imela prav. To je bilo na cca 70 km. Oblečeva se in nadaljujeva pot. Po tem postanku me je zagrabila nova kriza. Kot bencin na ogenj tej krizi je bila še nesreča z naglavno lučko, ki mi je padla na tla in baterije so se vsule po bregu dol. Vzamem drugo lučko, ki pa je svetila mnogo slabše. Kriza se je poglobila, ko so me noge že pošteno pekle. Moram še to omeniti, da sem noge začel dobivati težke že po 6 urah (groza me je bila ob misli koliko sem takrat še imel). Tu vidim nov dokaz da brez dolgih treningov enostavno ne gre. Pri cca 80 km sem postal v glavi siten. Naveličan vsega, najraje bi se ulegel pod prvi grm in zaspal. Enostavno sem bil v stanju, da se z Loni skregam. Rekel sem ji malo kasneje, da gre lahko naprej. Vendar je bilo to grdo od mene, kajti pri sebi sem si mislil, če greš naprej in se poberem in prehitim, pridem pred tabo v cilj ne glede na dogovor da jo skupaj maširava čez vse čeri proge. Ja taka grda razmišljanja pridejo ob krizi na ultra tekih na plan. 
To ne zmore vsak. In kot sem že na Facebook napisal. Že prejšnja žena je imela glavo za ultra teke (saj vem, da še bere forum ), Loni pa ravno tako. Kje hudiča najdem take ženske. Loni hvala za prekrasno druženje in rešitev padlega borca za drugi osvojeni C. In čisto za konec ne bom rekel, da ne grem več. Morda enkrat še po tretji C. , seveda v prvi vrsti za tekaški dosežek, v drugi vrsti pa za vsa "javna" priznanja Loni .
Loni, čestitke seveda tudi tebi. Ob priliki morava na kakšen daljši tek, po trasah, ki sta jih imela letos za trening. So se mi cedile sline ob prebiranju poročil . ...je zanimivo prebirati, kakšne misli vse švigajo po glavi, ko pri človeku že majčkeno rdeča lučka sveti... Kakorkoli, če tudi je kakšen trening zmanjkal, vama pa zato vztrajnosti ni manjkalo... 
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA
