Zadnje novičke

[StaraKost]

LTHR (lactate threshold heart rate)....očitno še vedno nisi prebral podani link Joe Friela, ki je eden od vodilnih svetovnih strokovljakov s tega področja . Preberi tretji članek:
"A Quick Guide to Setting Zones"
http://www.trainingbible.com/joesblog/2009_11_01_archive.html

Tudi LTHR gledaš med vadbo direktno na uri. Najbrž ga gledaš tudi ti, pa se tega ne zavedaš, ker te bega to, da je na uri izražen kot % MSU. In govoriš na primer o tempu od 88 % MSU. To ni nič narobe. Lahko pa bi to gledal tudi v absolutni vrednosti, ki je na primer 170 utripov in te MSU in kakšen je to % MSU sploh ne bi zanimalo, ker je itak nepomembno.....
Pomembno je to, da veš pri kakšnem tempu/utripu lahko vztrajaš za določeno dolžino oz trajanje teka. Koliko % je to od MSU pa tu ne igra nobene vloge, je samo informativna številka.
Pravo vprašanje je, kako si prišel do tistih 88 % MSU ali 170 utripov, ki so pravi "tempo" za tvoj tek za določeno distanco? Tako, da si na osnovi izkušenj iz več treningov in tekov ugotovil neko vrsto svojega LTHR, čeprav se tega sploh ne zavedaš.

LTHR, ki je izmerjen po opisanem protokolu pa uporabljamo za planiranje vadbe v različnih področjih za stimuliranje različnih komponent/sposobnosti. Ker komaj takrat vemo, da res stimuliramo tisto komponento, ki jo želimo stimulirati.

[sitrader]

Podoben pristop uporabljajo tudi nekateri drugi trenerji. Recimo tako, da na podlagi rezultata na tekmi (torej časa na neki običajno srednji razdalji) določijo različne tempe za nadaljni trening (torej tempo za recovery, tempo za laktatni prag, tempo za intervale itd...). Nekateri pri tem tudi omenjajo okvirni pulz, vendar zgleda kot da ni vedno v prvem planu. Vsaj tisti ki imajo tempo based treninge. Zanimivo.

[StaraKost]

...zanimivo?
Utrip so nam vsilili kot nujno potrebno meritev, čeprav to sploh ni res.
Če jo že imamo pa jo moramo pravilno uporabljati in še bolj pomembno, pravilno interpretirati to kar vidimo . To pa večina ne zna .

[mare]

Stara kost, hvala ti za tvoje mnenje, ki me je tudi najbolj zanimalo. Moje zavračanje merodajnosti polurnih in enournih testov, s katerimi določiš LT, je temeljilo predvsem na dejstvu, da rekreativec, ki brez inštrumentov točno ve, kakšen je njegov maksimalen enakomeren enouren tempo najbrž ne obstaja, če pa že, pa je lahko zanj vseeno, kakšen je tedaj srčni utrip. Pač na treningih, če hoče delati intervale, teče intervale malo hitreje od tega tempa. Drugo je moja lastna izkušnja. V moji 10-letni tekaški karieri mi še ni uspelo odteči tekme ali treninga, kjer bi imel kolikortoliko enakomeren utrip čez cel tek, sem se pa enkrat podvrgel meritvi v laboratoriju in večkrat Conconiju. In res, takrat po meritvi v laboratoriju tudi povprečni utrip na teku na 10 km ni bil daleč od izmerjenega LT (bil je višji, če se prav spomnim za 2 utripa, med tekom pa nihal vsaj +/- 5 udarcev). Glede na to, da laboratorijsko izmerjen LT lahko že po 1 tednu ni več pravi, najbrž ti testi sploh niso tako slabi. Jih je pa najbrž treba večkrat ponoviti, da prideš do pravega rezultata. Naprimer odtečeš 1 uro pri 160, pa potem naslednjič poskusiš, če bo šlo pri 162 itd.

[StaraKost]

Kot sem že napisal. Krivuljo utripa je potrebno razumeti in vedeti zakaj je takšna kot je.

Če pogledaš moj graf od teka v Sežani boš videl kako je razgiban graf utripa, čeprav je tempo teka skoraj enakomeren,razen na vzponu in spustu. Zadnjih 1.5 km, pa sem pospešil kolikor je šlo.

Jaz sem z obe dve krivulji zelo zadovoljen. Krivulja tempa je v pričakovanih mejah, razen pri vzponih in spustih.. Krivulja utripa pa v trendu naraščanja.
Kot vodilo mi je bilo to, da tečem v tempu med 4':30" in 4':35". Torej glavno vodilo mi je bil tempo. Utrip pa samo neka vrsta kontrole ali bo to možno. Pri tem je bil plan takšen, da se za takšno obremenitev mora utrip odzivati tako, da je v prvi polovici teka pod LTHR in se komaj v drugi polovici začne rahlo dvigovati nad LTHR. V finišu pa se itak gre na full in se sploh ne oziraš na utrip.

Razlaga. Utrip je poleg obremenitve zaradi teka občutljiv na še mnogo faktorjev, kot na primer, temperatura, vlaga, stopnja hidracije, utrujenost...

Ko štartamo smo spočiti, ponavadi je tudi dosti nižja temperatura kot proti koncu teka, med tekom zgubljamo tekočino in je zaradi tega tudi kri gostejša. To so vse razlogi zakaj mora utrip naraščati za premagovanje enake obremenitve, oziroma tempa teka.

Tisti, ki bi tekel pri konstantnem utripu, bi tekel vedno bolj počasi. Prav zardi tega je kot sem že večkrat povedal utrip slab pokazatelj, če ga ne znamo pravilno interpretirati in uporabljati.

[mare]

Hiter si za starca, vsaka čast. So pa tele tvoje krivulje precej nažagane. Res je nekaj neravnin ampak imam te na sumu, da se ti je vsakič, ko si šel mimo kakšne punce dvignil utrip.

Moj izkušnja iz predlanskega ljubljanskega maratona, ko sem bil precej slabo pripravljen: Par kilometrov pred ciljem sem (zaradi preutrujenosti) začel zniževati tempo iz 5:20 proti 6:00. Srčni utrip je pa kar rasel iz prejšnjih 160 vse bliže180 (moj HRMAX). Tempo sem še zmanjšal na skoraj 7:00 pa utrip ni padel pod 175. Sem se kar malo ustrašil in se ustavil za ene pol minute, pojedel še malo gela in spil malo vode, pretegnil noge in potem počasi odtekel do cilja.