Zadnje novičke

[lonely]

Pozdravljeni

No,pa smo opravili s to ...Logarsko

hm...lahko povem,da mi je to bil eden najtežjih tekov v življenju. (od 500-tih)..pa ne zaradi razdalje,ki je zame "mala malica"...temveč zaradi drugih subjektov,kateri so me dodobra ovirali na poti ( 5 dni brez grižljaja hrane zaradi določenih zastrupitev v službi,na pot brez sekunde spanja....)

Dobro sem vedel,kaj me čaka,tako da sem dodatno delal na psihični pripravi....po domače "vse je v glavi".Vedel sem,da okrepčevalnic ne bo,tam kjer bi mogle biti...vedel sem,da bo zelo vroče...vedel sem,da bom tekel sam,ker se bom znajdel v "žepu" med ta dobrimi,in tistimi,ki tečejo za "dušo".
Vse to sem vedel,in pri tem sem bil 100 % prepričan,da s to zadevo enostavno MORAM opraviti No ja...pred odhodom,sem srčno upal,da so mi ponoči ukradli avto...kao izgovor

Na poti iz Kopra v Celje , podiram rekorde...Sebastian Vettel bi rekel "dober si,dečko"
Celje...jeee...prevzamem številko,pozdravim "vse živo"...obžalujem pri tem,da nimam 5 rok....naredim nekaj nepozabnih slikic...pripravim se.

Evo...štart...super vzdušje...odlično vreme....kaj češ več ...GREMOOOO

...in smo šli...držim se dobro znanih obrazov,Semjula,ZdravkotaC,zmagovalke...
Zaenkrat mi gre...kilometri se kar vrstijo...10,20,30...ah,na 30-em zagledam tablo 35 km in vem,da ne more biti pravilna...tečem...tečem.
Sonce,moj največji sovražnik,tudi tokrat pokaže svojo moč...kaj čmo-takle imamo Stabilizator pete,se mi zariva v peto in povzroča neznosne bolečine (pa samo pri enem modelu superg,napačna izbira).
Prehitevajo me znani obrazi,sprašujejo "a bo šlo?"...odgovorim "bo,bo,kar pejt".
10 km nobene vode...hmm.Naletim na spremljevalno vozilo prijatelja Zmagota.ponudijo mi vodo...oh TNX.
Sej ne ,da sem "bebica",ampak pri takih temperaturah,bi sistem okrepčil mogel dosti boljše delovati,vsaj za nas,kateri nismo vlekli cele familije s seboj.
Naprej se znajdem kar sam,po gostilnah si natočim mrzlo vodo,"fuknem ščepec soli v gobec"...in naprej.
Nekako se privlečem do Luč...vesel,kako da ne,saj zdaj bom vsaj vedel,kje sem...17 km do cilja pač...pa še km označbe so.
Dohitim Zmagota in vidim ,da trpi bolečine zaradi žuljev.Odločim se,da ne grem naprej sam.Premagujeva km po km..."modeli",ki so se vozili polovico poti,naju spočiti prehitevajo (vem...haha).
V družbi in z medsebojno vzpodbudo,doseževa "ZMAGO"...yeees
Njegov komentar skupnega "boja",mi pomeni več... kot vsi pokali tega Sveta:
"Bravo soborec--če bi jutri šel v bitko za svoje življenje...bi hotel imeti tebe ob svoji rami...moj globok priklon"
OK..bilo je težko in naporno...ampak,ni mi žal slehernega metra poti..in odločitve za to pot.Z veseljem bi opravil s to zadevo,...pod enakimi pogoji..že danes

Iskrene čestitke vsem,ki ste se premagovali na kateri od razdalj...posebej pa tistim,ki so to opravili na najdaljši...RESPECT
Hvala vsem...ki ste mi na katerikoli način olajšali "pot"

[ROBOCOP]

Pozdravljeni, iskrene čestitke vsem udeležencem na vseh razdaljah, seveda pa veliko spoštovanje vsem, ki ste se spopadli z najdaljšo razdaljo 75 km.
Letos sem se odločil, da bom zaradi "slabega" treniranja nudil podporo moji "boljši" polovici Nataši in ji skušal pomagati doseči njen zastavljen cilj, torej 75 km pod 7 ur. Vem, da je dokaj dobro trenirala zadnji mesec in nadoknadila vso lenobo, ki jo je terala do polovice leta . Pred startom v centru mesta opazim same dobre ljudi, tekaške prijatelje " Mira R, Zdravka, Avija in njegovo ljubko Andrejo, pa Gašpirca, pa Oli, Ečo, Senjul, Samostojni, Ero, Grb, Leona, Vreme, ... vse, ki jih srečujem na takšnih podvigih, me je že melo, da bi parkiral kolo in se pognal z njimi v dir. No, o tem drugič, v glavnem vse je štimalo, Nataša je tekla kot ura, to leto se mi prav nič ni bilo potrebno dreti nanjo in jo " bodriti", sonce je pritiskalo, v Letušu prevzameva vodstvo ( med ženskemi) in nadaljujema proti Mozirju. Tam sva za zastavljenim ciljem zaostajala že 4 min, ampak se oba zadovoljiva z vodstvom in počasi naprej, v Lučah pa presenečenje, prehiti naju Cokanova, ki je nato tempo do cilja samo še stopnjevala in je nisva več dohitela, iskrene čestitke od zmagi, ki je bila zaslužena, ob vsej vročini in že pretečenih kilometrih je pokazala zobe in se vidno oddaljevala Nataši in kot zmagovalka prva prečkala ciljno črto. V cilju pa vsi srečni in zadovljni, tko kot ponavadi.
Se vidimo naslednje leto, mogoče v drugačni vlogi, kot letos! Srečno!

[AVI]

No, pa mi je le uspelo nekja besed skupaj spraviti s tega čudovitega teka... in čestitke vsem za uspešen tek.

Več pa na:
http://www.davidkadunc.si/27-ultramarat ... ka-dolina/

Cau

[matej-jethro]

Bravo Avi Iskrene čestitke za dober rezultat in močno voljo ter vztrajnost!
Prav tako čestitam tudi vsem ostalim, ki so doživeli izkušnjo več.
Danes sva debatirala z Denizom in po pripovedovanju sodeč je bila tudi družba nadvse zabavna Predvsem dogajanju okrog avtobusa in v njem sem se pošteno

[Sukar]

ja tudi jaz sem letos prvič odteku teh prečudovitih 75km,sprva nism mev namena it na ta tek,nakar me je Avi mal nahecu pa smo šli. Prvih 22 km tečeva z Avijem skupaj,nakar on pospeši,šel sem svoj tempo,šlo se mi je da ga pretečem,do 50km je šlo uredu,pol pa mal krči,pa težke noge.Vmes sem 3x cc po 50 m mal hodu,ko sem se ustavu da sem mal popil vode ali jukce ki mo je zlo pasala.V cilj sem preteku v 7 urah in 5 min,popiv pa 5l vode in 1 termovsko juhiceJesti mi ni pasalo skoraj nič.ps brez Sabininega suporta mi nebi nikoli ratalo preteči prvih 75 km v enem kosu.

[Asterix]

Čestitke vsem, ki ste dosegli cilj!

[Lotos]

Zdravo

Še moje prvo uradno poročilo
Najprej čestitke vsem, ki ste zmogli opraviti s katerokoli razdaljo na ta vroč dan. Z možem sva se odločila za start v Mozirju in tako prvič oba zmogla 42km, ampak brez manjših težav pač ni šlo. Prvi kilometri so minevali hitro, vedno bolj pa sem čutila vroče sonce. Kljub rahlemu črvičenju v želodcu je šlo vse do 35 km; tam me je pa vročina dokončno dobila in pa dejstvo, da nisem zadnjih 15 km vase spravila ničesar drugega kot par požirkov vode. Ustavila sva se ob cesti v senci manjše hiške, mož je šel do Savinje po hladno vodo, s katero sem si potem po malem hladila glavo. Tako sva naslednjih 5 km prehodila, vse do zadnje okrepčevalnice, kjer sem se napila vode, ter nato odtekla v cilj. Kljub temu da sva za tistih 5 km porabila skoraj uro in četrt, sva prišla v cilj pod 5h in oba nasmejana Ena izkušnja več, upam da bo naslednjič kakšna stopinja manj.

Še enkrat, bravo vsi, sploh vsi ki ste se lotili s tekom v Celju!

lp

[turbinas]

Evo, še moje pisanje o prvem 75km teku http://www.lukazoja.si/
Čestitke vsem, ki ste "trpeli" kakršnokoli razdaljo
LP,
Peter

[natasa]

Še kratko poročilo od mene.

Letos sem že petič pretekla Logarsko, tokrat s pomočjo mojega , ki je res super skrbel zame . Razmere letos so bile res težke, saj je sonce od Mozirja naprej žgalo na polno , ampak je z Bogdanovo pomočjo šlo, saj je pridno skrbel, da sem popila dovolj tekočine ( 6 litrov ).

Se pa že dober teden se sprašujem ali sem zadovoljna, ali je to bil moj maximum.....Glede na lenobo v prvi polovici leta moram biti zadovoljna, čeprav ima letošnje drugo mesto zelo grenak priokus......se mi zdi, da sem imela v nogah še imela teh klinčevih pet minut. Imela sem smolo, ker me je Cokanova dohitela ravno v času moje edine krize in na napad nisem mogla odgovorit , ko sem prišla k sebi je bilo prepozno........ Zakaj sem izbrala besedo napad ,ker sem prvič med tekom doživela, da me je "konkurenca" med tekom "štopala". Misli, da sem že kmalu po Mozirju prvič opazila rumenega Peugeota in njegovega voznika, ko je pri meni pritisnil na štoparico.....in tako je "najedal" vse do Luč , vsake 3 km.

Ampak glavo sem že dvignila visoko v zrak in moj pogled je že usmerjen na 24. september, ko se bo v sosednji Avstriji zgodil WÖRTHERSEE TRAIL (Maraton okoli Vrbskega jezera - 57 km in 1800 vm).

Novo priložnost v Logarski dolini pa bom iskala naslednje leto....komaj že čakam .

Čestitke vsem tekačem, ki ste pritekli v Logarsko še posebej pa tistim, ki ste startali v Celju.

Se vidimo prvo soboto v septembru 2012 ob 6 uri zjutraj pred občino v Celju .