Pogosto mnenje med ljudmi je, da so tekači, ki uspejo dnevno preteči tudi razdalje daljše od klasičnega maratona, običajno odvisni od teka in obremenjeni z njim. Osebno menim, da so »ultraši« večinoma ljudje, ki vedo kaj želijo v življenju in ga znajo živeti. Če je kdo izmed njih na Trans Sloveniji presegel svoje omejitve in nova spoznanja izkoristil pozitivno zase in za svojo okolico, to štejem za uspeh prireditve. Približno tako je po zaključku ene od letošnjih etap razmišljal edini udeleženec, ki je uspešno zaključil vse štiri tekme: Tukaj spoznaš kje so meje tvojih sposobnosti in padec omejitev ti lahko v veliki meri spremeni pogled na življenje.
Zadovoljstvo na cilju je sorazmerno z dolžino obremenitve. Po 20, 30 kilometrih teka je utrujen vsak, cilj pa na koncu doseže le tisti, ki ve zakaj se je postavil na startno črto. Neizmerna volja je na koncu poplačana z občutkom sreče in zmagovalec je vsak, ki prispe na cilj. Trans Slovenija je tekma, kjer to verjetno velja bolj, kot na drugih podobnih tekih.
Organizacijska ekipa je bila tudi tokrat enaka kot vsa leta doslej, zato posameznikov ne bom ponovno našteval. Ponovno pa se vsem zahvaljujem za sodelovanje, kajti Trans Slovenija je v bistvu tistih deset prostovoljcev, ki že vsa leta brezplačno delajo tekmo. Letos smo imeli prvič spremstvo dveh kolesarjev in Andreja je njeno videnje tekmovanja opisala v daljšem tekstu (
http://south.trans-slo.si/wp-content/up ... ndreja.pdf).
Iztok Boltez