semjul napisal/-a::D
kaj naj rečem, hvala bogu da se je tako izšlo in kapo dol za podvig, BRAVO!!!
Se mi pa postavlja vprašanje ali je tole res tisto česar se veselimo, prav lahko bi bili ob tri čudovite ljudi, prijatelje. Res sem si oddahnil, prosim prihrani nam take skrbi Zvone.
Semjul hvala za skrb.
Verjamem, da ti ni bilo vseeno.
Mogoče stavek dva v vednost, tudi ostalim, ki jim prav tako ni bilo vseeno.
Hvala.
Ko smo se odločili, da gremo, je to bila skupna odločitev. Zavedali smo se, da
"ne bo rožnato" in da nas čaka
"kar dobra preizkušnja". Temu primerno smo se tudi pripravili (obleka) ter se izrecno dogovorili,
"da gremo korak po korak":Odločili smo se, da se na vsaki ključni točki ( Belvi, Areh, Šumik, Pesek, Lovrenška, Ribniška, Grmovšek, Kope in Kremžarica) posvetujamo, ali so razmere takšne,"da se obrnemo nazaj oz. nehamo" ali "da gremo naprej". Tako smo ves čas delovali in posledično prišli, dokler smo. Zato smo se na Kopah tudi odločili, da "ne gremo naprej" proti Kremžarici (delno zaradi razmer, delno zaradi namena, da ujamemo zadnji avtobus za Maribor ob 17:15) , ampak smo se po cesti "spustili" v SlovenjGradec.
Res je, da bi se nam, ob teh izrednih pogojev, tudi na teh kratkih odsekih lahko kaj zgodilo
toda glede odločitve -
"naprej ali nehamo", smo se
"vedno odločali skupaj", tako kot smo se celo pot.
Več v poročilu.
Še enkrat - hvala Leon in lp. Zvone