Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 AndrejaT.
#26172
Nisem verna, ampak verjetno je tako, ko se ti "prikaže Marija"
Danes ok.16 ure sem tekla čez Tivoli proti Rožniku. Pri Čadu se je vonj mojega prešvicanega bodija mešal z vonjem konj in ustvarjal nove dimenzije Coco Chanel. Vrh Rožnika s cerkvijo je gorel. Nebo je bilo obarvano živo oranžno, mehčali so ga zlati obrisi oblakov. Na Drenikovem vrhu se je vsa nebesna svetloba prelila na jesensko listje pod mojimi nogami. Nisem več tekla, lebdela sem v škrlatu. Trajalo je in trajalo, dokler me ne pribil udarec na asfalt in hupanje voznika, ko sem mu s hriba priplavala pred avto.
Le kako naj grem jutri v službo in v PVC pisarno?
Uporabniški avatar
 Fotr
#26910
Tole ni doživetje na teku, ampak doživljanje počitka. Ker je po zatrjevanju mnogih strokovnjakov in tudi po mojih izkušnjah počitek del teka, to pomeni, da je tole tudi opis doživetja na teku.
:D :D
Ko sem se odločil za počitek, je bilo jasno, pa tudi mnogo nasvetov sem prejel na to odločitev, da to ne bo lenarjenje, ležanje na kavču, sedenje pred ekrani raznih vrst, goltanje sladkarij, nažiranje s klobasami in rdečim mesom in nalivanje z okrepčilnimi pijačami, ampak da bo to aktivni počitek. Takoj je nastopil problem, najprej semantični nato pa praktični: kaj pa je to aktivni počitek. Je to isto kot neaktivna dejavnost in kaj pa je spet to?
:shock: :shock:
Kako je lahko počitek aktiven, brez da bi bil počitek. Po dolgem razmišljanju se mi je posvetilo, da to ni počitek na splošno, ko počivamo vsevprek, ki se deli na počitek pred kosilom, počitek po kosilu, dnevni počitek, nočni počitek, popoldanski počitek, nedeljski počitek ali drugi raznoteri počitki, ki ob pretiravanju vodijo naravnost k večnemu počitku. Ker mi ta problem ni dal počitka, sem ugotovil, da to ni običajen počitek, ampak počitek od naporne tekaške aktivnosti, pri katerih je treba ohraniti kondicijo, vzdržljivost in hitrost ter obenem regenerirati, prenoviti in preroditi telo, odpočiti mišice, sprostiti kite in razbremeniti kosti. To so neke vrste počitnice, med katerimi je potrebno veliko pešačiti, oditi k stricu na deželo, obiskati žlahto na morju, obenem malo plavati, oditi s kolesom na obhod po mestu, se z rolkam zapeljati okoli sosedov in opraviti drobna hišna opravila, ki jih zaradi prejšnje aktivne dejavnosti nisem opravil, imel pa sem tudi dober izgovor, da grem na tek in potemtakem seveda ne morem popraviti nekega stikala, pa tudi izpod časti je, da bi aktivni tekač šaril po električni napeljavi, pa še v penziji sem.
:evil: :evil:
Lep jesenski dan mi ni privoščil počitka, tako da sem se lepo počasi peš odpravil proti bližnji hribovski vasi. Ves čas sem imel v glavi misel, da je to počitek, res je aktivni, ampak počitek in temu primerno sem počasi hodil po gozdni cesti navkreber. Za vsak primer sem se že prej opremil z merilcem utripa kot pri teku, da bi videl, koliko kalorij požre takle aktivni počitek. Res je bilo lepo in užitkov polno pešačenje po svežem zraku, po vedno bolj toplem soncu in tudi telo se je ogrelo, da je v njem vedno bolj gorela vnema in nehote sem pospeševal korake, klanec je postajal vedno bolj strm, v meni pa vedno več volje in želje po hitrejšem gibanju. Še sam nisem vedel, kdaj sem začel teči, ko se je cesta umirila in zravnala, je tek postal še lepši in uživanje še večje, zato so se tudi noge hitreje postavljale ena pred drugo. Ko sem se zavedel, da imam samo aktivni počitek, ne pa trening za kakšen polmaraton, sem ugotovil, da sem pretekel že več kot 10 km in to v dobrem tempu in s 85% srčnim utripom in pokuril preko 1000 kcal.
:shock: :shock:
Evo, v kaj se je spremenil aktivni počitek. V trening. Zato je treba biti tudi pri počitku previden, da se ne izjalovi, posebno na ostrini noža je aktivni počitek, ki se počasi spreminja v neaktivno dejavnost, kamor sodi počasna hoja in podobne aktivnosti, potem pa se hitro sprevrže v tek v aerobnem območju (če bi imel družbo, bi bil to pogovorni tek), kmalu pa te lepota doživetja zapelje v hiter tempo tek, ki pa ni več počitek, niti aktivni počitek ne. Pri vsej tekaški modrosti, pri vseh izkušnjah dolgih let človeku preudarnost nič ne pomaga, zapeljejo ga čudoviti občutki teka v jasnem jesenskem dnevu med drevesi z odpadajočim listjem, ki blaži trde tekaške korake stokilskega tekača bolj kot ne vem kakšni air podplati. To dajem v premislek proizvajalcem tekaških copat, da bi lahko v podplate namesto ne vem kakšnih tetra vinil klor fenikol nitratov nažokali kar bukovo listje, saj preverjeno dobro blažilno vpliva na tekačeve mišice in celotno telo. :D
To je kratko poročilo iz aktivnega počitka, ki to sploh ni bil. Tudi prav.
Zdej pa ti samo reč…. :roll:
Uporabniški avatar
 Matej
#27154
Tole bi lahko sodilo tudi v "Poročila s prireditev", vendar po temeljitem premisleku, vsa stvar bolj paše v "doživetja", kot pa kam drugam. :?

Zame se je sezona zaključila že po Ljubljancu. Bil sem prilično skurjen, :( zato sem sklenil: :idea: v prihodnjih dveh mesecih bom drastično zmanjšal kilometražo, še bolj intenzivnost, občasno malo bicikla, predvsem pa bom bolj pogosto zahajal v fitnes, da obnovim svoje moči.

In tako se res včeraj zvečer odpravim v "Moj fit". V načrtu sem imel malo ogrevanja na traku, pa malo uteži in za posladek še savna. Kaj še češ. 8)
Fitnes je bil skoraj prazen, le zraven mene je nekdo laufal, kot da mu bo ravnokar zmanjkalo traka pod nogami, :shock: :? dva pa sta ga zraven vzpodbujala: "Dej, še malo, zdrži!" :evil:
Takrat se spomnim, da sem na vratih videl plakat, ki je napovedoval tekmo na 8km. Malo začuden vprašam, kaj se dogaja in izvem, da je res tekma in naj se je le udeležim, saj sta do tistega trenutka tekla le 2 (z besedo:dva) :shock: :shock: :shock: tekmovalca.

No, da ne bom dolgovezil. Odtekel sem tistih osem kilometrov, dosegel čas 42;45 in...zmagal. 8)

In nagrada: polletna karta za fitnes. :shock: :P


PS: Razmišljam, da bi pustil službo in šel med profije. :D :D :D
Uporabniški avatar
 Barb
#27159
Bravo Pantha Rei :cast1:
Uporabniški avatar
 Matevz
#27222
Pantha Rei napisal/-a:PS: Razmišljam, da bi pustil službo in šel med profije. :D :D :D


A med profesionalne iskalce prireditev brez konkurence :D :D :D (zloba press)

BTW Sem pa ponosen, da poznam zmagovalca tako pri fantih kot pri puncah.
Uporabniški avatar
 Matej
#27226
Matevz napisal/-a:A med profesionalne iskalce prireditev brez konkurence :D :D :D (zloba press)


Ja, takole razmišljam: :idea:

- 50% časa bi potreboval za iskanje primernih prireditev in zavarivanje morebitne konkurence. Mimogrede, a ste slišali, da drugi teden Štanjelski tek odpade. :wink: :P

- 30% časa bi potreboval za trening. Malo je le treba migati, tako za zdravje, ne zaradi rezultata (ta je že itak zagotovljen) :D :D

- 10% časa bi posvečal temu, kako smotrno naložiti zaslužek od nagrad. :P V ta čas je všteto tudi otepanje raznoraznih bančnikov, :wink: ki se bi sigurno lepili na mene.

- 10% časa se bi z dosežki hvalil na TF. 8)
 ines
#27231
Še včeraj je bilo rečeno, da Štanjelski tek bo :!: :?: :!: :?: Ali je to mogoče raklama za kakšen drugi tek :?: :?: :?: LP Ines
 ines
#27233
TEK JE TA TEDEN V SOBOTO .
Uporabniški avatar
 lunca
#27239
Pantha Rei napisal/-a: zavarivanje morebitne konkurence


Ines, poudarek je na "zavarivanje"! Evo, mu je skor ratal! :wink:
Uporabniški avatar
 Fotr
#27775
Že dolgo nisem tekel takega teka, pri katerem ni treba kontrolirati časa v minutah na kilometer, pri katerem ni treba paziti na del pospešenega teka in pri katerem ni treba paziti na srčni utrip in se temu prilagajati.
:D :D :D
Zato sem se danes odpravil na en dolg, počasen, uživaški tek in to nikamor drugam kot tek skozi sotesko Vintgar. Najprej počasen tek po dolini, vzdolž katere so se valile megle kot iz okoliških hribov snete koprene, ki so odkrivale bližnje vrhove gričev in visokih dreves in zakrivale pogled po cesti naprej, ki se je navidezno izgubljala v neskončnosti čipkaste beline, belina pa je brisala mejo med zemljo in oblaki. Tekel sem po cesti skozi redko naselje, nato skozi gozd in med travniki, na katerih se je bleščala trava, ki je bila mokra zaradi povsem rahlega pršenja iz lebdečih meglic. Zrak je bil oster, ne mrzel in zelo vlažen. Prava temperatura za hlajenje tekaške vneme in vročice, ki se je porajala zaradi uživanja narave in zaradi dobrega počutja ob teku.
:D :D :D
Potem je pot zavila navzdol proti Vintgarju, meglice so se dvignile in pokazale so se azurne zaplate neba, ki pa jih je bilo komaj videti skozi ozko režo, ki so jo zarezali visoki in strmi robovi soteske. Pritekel sem v Vintgar, kjer je glavno vlogo nastopila reka Radovna, ki se je vrtinčila in brbotala v ozki strugi in spreminjala barve od temnomodro zelene mirne globine tolmunov, do snežno bele jezne penine, ki je strastno in živahno preplavljala debele skale, ki so ji bili na poti in jih obtekla v brzicah in zraven jezno šumela, kot bi si brundala iz svojih globin in kazala nejevoljo, da jo motijo pri njenem večnem teku. Reža neba nad sotesko je vsake toliko časa odkrila delček jasnine in pripustila sončnim žarkom, ozkim kot snop svetilke v temni noči, da je posvetil v nedra bistri globini in razpenjenim brzicam.
:D :D :D
Tekel sem ob obali rečice in samo strmel v skladnost barv, živahnost reke in umirjenost globin, ki jih je poudarjala naključna sončna svetloba. Tu in tam je pred časom neurje podrlo drevo, ki se je prekucnilo preko poti, kar je delovalo kot navidezna divjina okolice. Iz desne stene soteske se je nekdaj vsul zemeljski plaz in odkril mehki trebuh svoji strmih sten. Leseni mostički so se rahlo zibali pod mojimi koraki, ko sem tekal preko njih in me opozarjali, naj ne motim poznojesenskih iger vode, zemlje in sonca. Kot v vilinski deželi se je iz raznolikih dreves osuvalo listje in se mešalo s kapljicami razpenjene vode, ki so spreminjale barve vedno, ko si je sonce kot počasen pomežik dovolilo, da posije vanje.
:D :D :D
V vijolično rumeno obsijano vodo, ki je škropila naokoli, so listi v jesenskih barvah vnesli pastelno lepoto v osnovne barve narave. Šumenje vode se je menjavalo s tihoto tolmunov, slišali so se samo topotajoči koraki, ki pa so odmevali samo na lesenih poteh, na obali pa so se tudi koraki utišali v debelih preprogah listja, ki so stezo zasula kot topla odeja in jo pripravila na zimsko spanje. Tekel sem kot v transu, kajti pričujočo lepoto je zaznavala moja podzavest, misli pa so pod vplivom takega okolja uživale kot v raju in počutil sem se kot v cvetniku, kjer čas teče zelo počasi, kadar je človeku lepo in hitro beži, kadar mu je hudo.
:D :D :D
Niti zavedel se nisem, kdaj sem se znašel na koncu soteske, ki jo je kronal slap Šum in mi nemo in šumeče obenem dopovedoval, da je lepota tega sveta minljiva in da se lepi trenutki vedno prekmalu končajo. Obenem, ko je s svojo mogočnostjo dokazoval, da je doživeta lepota tega sveta res minljiva, je s tihoto ob izteku opozarjal, da je vse lepo tudi nepozabno. In danes je bil spet tek, ob katerem ti zastane duša in srce, misli se preselijo v pravljične dežele, telo pa jim sledi kot v breztežnosti silnega vesolja, možgani pa tako doživetje ohranijo v skrivnem kotičku in ga pripustijo v zavest, kadar potrebujemo tolažbe.
:D :D :D
Tek nam resnično prinaša užitke, lepote, zadoščenja in zadovoljstva, ki jih brez njega ne bi nikoli doživel. Zato komaj čakam na naslednjega.
:shock: :shock: :shock:
Uporabniški avatar
 miro
#27808
Fotr , čisto razumem tvoje doživetje , kajti tudi jaz sem že dvakrat pretekel sotesko in se nekajkrat sprehajal v njej, nepozabno pa je bilo , ko smo skupaj peli s koroškimi pevci , ki so si prišli ogledat Vintgar.
V Vintgarju se resnično ustavi čas.
Želim ti še veliko podobnih doživetij!
Lp
Miro
Uporabniški avatar
 Fotr
#28269
Ker sem vedno opisoval moja doživetja na teku z vidika poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, ko sem na tekal ob zelenih travnikih, pšeničnih in koruznih poljih in srečeval vse mogoče živali od krav do konj in od psov do veveric, ko so se košata drevesa, bogata z lesom, klanjala v vetru in ko se je med tekom iz njih osuvalo raznobarvno listje, naj opišem današnje doživetje na teku z vidika črne in barvne metalurgije ter kovinsko predelovalne industrije.
:shock: :shock: :shock:
Že čista osnova treninga določa, da je so za tek in sploh življenje, nujno potrebni gradniki beljakovine. Torej že na začetku se srečujemo s kovino, ki je sicer "belja", kar kaže na to, da brez kovin življenja ni, da si ne bodo kmetje mislili, da so samo oni nenadomestljivi.
:shock: :shock: :shock:
Pa začnimo od začetka. Zunaj je svinčena megla legla prav to tal. Pred ekranom berilijeve barve sem se počutil kot v železni kletki, ko sem po kovinski žici dobil sporočilo, da pa je bakreni aneroid ugotovil, da je na nekaj višji nadmorski višini vreme prelestno. Takoj sem se spravil v tekaške cunje in se z jeklenim konjičkom odpeljal na izhodišče teka. Že med potjo sem opazil, da se nebo vedno bolj svetli. Drevesa so vila vsa bela, prekrita s srebrno kopreno kot bi vsa sveža in umita ravnokar pridišala iz živosrebrne kopeli. Vsa niansa narave se je bleščala v kovinski barvi od povsem belega cinkovega ivja, preko sivkastega aluminijastega prta, ki je krasil manjša drevesa, do vedno temnejših bleščečih kromovih in cirkonijevih in zelo temnih manganovih odtenkov na visokih drevesnih očakih. Nebo se je prelivalo iz kobaltne modrine do rumene medeninaste barve, ki se je skoncentrirala v temno zlate otoke obsijane s soncem. Zelena barva narave je izginila kot kovinska patina, kadar kovino položimo v žvepleno kislino. Nebo se je spreminjalo iz vanadijevo modrega do bakrenasto rdečega. Žuboreča reka, iz katere se je zaradi nizke temperature kadilo, je vzbujala vtis, da je v strugi tekoča platina, kajti odsev okolice je tudi tekoči vodi dal tako barvo, da se je vklopila v kovinsko mavrico. V vso to pravljico je skozi protaktinijasto meglico posijalo medlo gadolinijevo sonce. Neodimasti sončni žarki so prebili kromasto srebrno siv kalejdoskop in ustvarili kristalno podobo narave.
:shock: :shock: :shock:
V takem ambientu sem se podal na tek in bilo je tako prelestno, da nisem vedel ali naj gledam okoli sebe in sanjam ali naj gledam pod noge, kjer so bile po zamrznjeni gozdni stezi, prekriti z samarijevim ledom raztresene po tantalovem podu, da je bil prekrit z debelo plastjo železnorjavih iglic, ki so prekrivale stezico. Ob sončni poti, kjer je sonce stalilo hafnij evropijevo kovinsko prevleko, so pokončno stali bakrenorjavi bori z zelenimi krošnjami, patinasto zeleno smrečje je dobivalo prazeodimijeve barve in živosrebrna narava se je spremenila v čisto zlato. Za nekaj časa nisem vedel ali se nahajam v tem ali kakem drugem vesolju, ko sem se zavedel, da mora biti naše vesolje, pa si nisem bil povsem na jasnem, ali se nahajam na svojem planetu ali na Titanu. Vsekakor sem se vrnil na Zemljo, ko sem z glavo udaril v kovinski prometni znak ob cesti, ker sem med tekom sanjal in me je zaneslo na kraj poti. Še enkrat sem videl zvezde vsega vesolja, kmalu prispel do svojega železnega konjička, ga vzpodbodel s kovinskimi ostrogami v obliki vžigalnega železnega ključa in se odpeljal v svinčeno sivo zaveso v dolini.
:shock: :shock: :shock:
Uporabniški avatar
 ero
#28367
hojla,

to soboto smo s Pio in Tobijem opravili malce nevsakdanji tek. par dni smo bili na smučariji in tekaška roba je bila del opreme. tako smo se v soboto zjutraj odpravili iz naše vasi po klancu navzgor na bližnji prelaz. vijugava cesta me je spominjala na tek na Vršič, le blažji klanec je bil. sonček se je menjal s senco in nas prijetno ohlajal, da ne bi v klanec preveč zakuhali.

pri sebi sem se smejal vozilom, ki so vijugala mimo nas, in začudenim pogledom iz njih. tudi smučarji na prelazu so nas malo čudno gledali.

na prelazu smo se malo oddihali, nato pa obrnili in se spustili proti domu. dobra urica teka je res hitro minila. nato pa pod tuš in na sneg uživat v smučariji - res super duatlon :D

[img=left]http://www.sportosplet.net/galerija/albums/userpics/10002/thumb_Arabba_20041211.jpg[/img]tule je višinski profil v dokaz, da TF resno trenira tudi sredi zime, smučarije in hribov. fotke s snega pa še sledijo - da vas malo zrajcam :twisted:
Uporabniški avatar
 Staša
#28374
TF Logatec tudi resno trenira ob -5! :D Ja, prav posebno presenečenje je, ko prejmeš klic in vabilo na tek z logaškimi tekači in bralci TFja. :D Sicer so vsi maratonci tam malo nad 3h, a jim tudi počasni tempo ne škodi, pravijo. :D In smo šli, en krog do tam, kjer je en izvirček, pa potem še nazaj do mene. :D Fantje, Igor, Darko in Robert, so se odpravili po ogrevanju s nosilko tempa Stašo še na en tekec do Laz in nazaj, jaz pa poročam. :D Če bo šlo takole naprej, bom pa res prišla na pod 1 50 v Sežani. 8) Ni :evil: ! :D
 Ninocka
#28376
Prvič v življenju sem tekla pri temperaturi -3! Med kolesarsko jakno in dihajoco spodnjo majico sem oblekla pulover :oops: in ze po 2 km zakuhala, kot da bi tekla pri 25 stopinjah (no, dlani pa so v flis rokavickah zmrzovale).

Res fino je bilo poskakovati po zaledenelih lužah, se mi pa teh -3 ne zdi popolnoma nic ekstremnega :D.
  • 1
  • 32
  • 33
  • 34
  • 35
  • 36
  • 74

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA