Zadnje novičke

[ATRAX]

Danes, 15.4. je na Dunaju potekal VCM 2012.
Priča smo bili zanimivi ekshibicijski tekmi med Paulo Radcliff in Heile Gebrselassiejem - zasledovalna tekma na polmaratonski razdalji, kjer je Heile štartal točno toliko za Paulo, kot je razlika med njunima PB.

Tukaj je bilo kar veliko Slovencev in Slovenk, zato se mi zdi prav, da objavim link do rezultatov:
http://mobile.pentek-timing.at/show_results.php?v=11740

Razmere so bile odlične za tek, ca. 10 stopinj in nekaj kapelj prša. Le malce vetrovno je bilo, kar pa je na Dunaju normalno.


Jaz sem 1. tekel polmaratonsko razdaljo. Čas pa 1:28:50, kar je za obseg mojih treningov in leta res fajn čas.


LP,
Damjan

[vencelj]

ATRAX, čestitke za 1. polmaraton in dober rezultat!

lp, vencelj

[5r002]

Bravo naši!!

[primus]

Prvič tekel na Dunaju in uspešno končal svoj jubilejni 10. maraton.

Sem imel kar nekaj zdravstenih sitnosti v zadnjih dneh in res nisem vedel kaj pričakovat. Še na predvečer sem se tipal na nekaj mestih, čutil bolečino in zmajeval z glavo. Zato štartal sproščeno, brez časovnih pričakovanj in računal na sprotno prilagajanje tempa.

Ni bilo potrebno, odtekel v enakomernem tempu, v dobrem počutju, le zadnje 3 km nisem mogel nekoliko močneje 'navit', kot to običajno naredim.
Ni bilo nič narobe, končal v 3h33'11'', kar je moj drugi rezultat, zelo zadovoljen.

Pogoji idealni, oblačno, cca. 12 st.C, tik pred dežjem, dežja pa ne. Na trenutke nekaj vetra ampak pri tej brzini ne moti toliko

Maraton priporočam, je blizu, dobro organiziran, le nekoliko sem bil presenečen nad gledališkim odzivom gledalcev. Razen na nekaj punktih, kjer je bilo glasneje, so bili bolj opazovalci. Ampak to so že detajli...

No, pa na štartu je bilo hecno. Glasba, ki so jo vrteli je bila, hm, dokaj komorna. Najprej Mozart, pa Enya, pa MIchael Jackson ( ), nazadnje pa Vangelis (ok, nekaj energije je bilo pa le čutit). Seveda sem najprej pomisli, a je kdo umrl? Jaz bi potreboval kakšne Red Hot Chili Peppers ali pa AC/DC, Aerosmithe, vsaj Stonse, Springsteena, nekaj na poskok v glavnem.
Kakorkoli, spiker je po ozvočenju potem kar uspešno dvigoval tempreraturo, napovedoval vse zvezdnike, našteval rekorde, še avstrijsko himno smo slišali, približno 5 min pred štartom pa - nič, gotovo, crko peč. Konec ozvočenja. Tišina. Na, sem rekel, nič čudnega ob taki muziki. V daljavi smo slišali eno zateglo sireno, kot da je ena ladja zalutala na Donavi in to je bil štart. Ja, se zgodi tudi najboljšim. Malo smo kao zaploskali, tudi v roke nas je malo zeblo, pa smo šli.
Je pa impozanten pogled takoj po štartu z vrha mostu na reko tekačev. Res enkratno ! Mravljinci...

Medalja pa ful lepa - je leto Gustava Klimta in ima še zanimiv detajl s paleto z barvami.

primus

[vrtnica23]

Moj drugi maraton je s časom 3:40:29 uspešno za mano
Nisem pričakovala, da bo šlo tako hitro, čeprav me je na 35. kilometru kar zmanjkalo, saj se je začel oglašati moj križ in je trenutno še vedno boljše, da se ga ne dotikam kaj preveč
Z vremenom smo imeli res srečo, podobno kot na Ljubljanskem. Zame najlepši trenutki na progi pa- nekaj po 30. kilometru, ozvočenje s klasično glasbo, ki te v že malo težjih trenutkih kar ponese naprej
Primus, res te je bilo fino srečati na progi in čestitke za tek
In ja, medalija je res ful lepa.

Lp

[JasnaM]

A kdo ve, kje je lista vseh prijavljenih in vseh v eni kategoriji?
Na njihovi spletni strani jih najdem samo po 20.
Zanima me, koliko je bilo vseh na polmaratonu, vseh žensk na polmaratonu in vseh žensk do 30 na polmaratonu, pa nikakor ne najdem te informacije.

Drugače je bilo pa supeeeeer.

[Da_da]

Zdravo vsem,
tudi sam sem vceraj odtekel prvi maraton po zelo zelo dolgem casu (18 let). S casom zelo zadovoljen (slabih 3:41). K zgoraj napisanemu glede vzpodbujanja bi dodal, da pa mi je pomagal motivacijski napis, ki sta ga drzali dve mladenki tam nekje na 36 km kjer je pisalo priblizno takole "boli, boli, a bolecina gre, ponos pa ostane". Rezultate pa mislim, da se obdelujejo in da bo pocasi vse objavljeno.

[jedrnat]

priblizno takole "boli, boli, a bolecina gre, ponos pa ostane".

To ("Der Schmerz geht, der Stolz bleibt") je bil tudi zame najboljši motivacijski "Spruch" na progi o katerem sem razmišljal še nekaj kilometrov. Verjetno sem tudi zaradi tega na koncu izboljšal PB na 21tki za nekaj sekund.

[pinkfloyd]

Še moj pogled na tale tek.

Dunajski maraton je vsaj meni nekaj posebnega, ker si lahko dan prej in dan kasneje privoščim jutranji tek po Schoenbrunnu! To je res nekaj posebnega in priporočam vsakomur, ki bo kdaj na Dunaju. V soboto zjutraj okoli sedmih je sijalo sonce, bilo je okoli 15 tekačev in dva izgubljena japonska turista. Pogledi na palače, predvsem pa na vrtove neverjeten!!!
V ponedeljek zjutraj je sicer malo rosilo in precej pihalo... ampak tole gre že v kako drugo temo

Sicer pa maraton kot vsako leto poln presežkov. Mene najbolj fascinira brezhibna organizacija in - kot že omenjeno - napis ob koncu s katerim bolečina izgine, ego pa zraste

Čas nič posebnega, saharca je bila hudo dobra, kava pa hudo draga.

Drugo leto obvezno ponovim.

Dober tek,

Bojan

[Delanoche]

Tudi sam sem se udeležil Wienna maratona (polovicka), kar sem hkrati izkoristil tudi za ogled Dunaja.
Na startu sem imel dokaj tezke noge, kar je posledica dvo dnevnega potepanja po Dunaju, v petek tudi ponocevanja do 2 zjutraj, ja cist tipicna maratonska predpriprava. Sploh ob kozarcu piva prevec. N
Skratka meni je bil polmaraton kar težak nekaj teže k temu so dodali tudi nekateri cilji:
- Podreti svoj rekord (1:27:07) in se spustiti pod 1:25:00.
- Teči pod 4:00min/km.
- Podreti rekord na 10km.
- Skrita želja pod 1:23:00
NA samem startu je bilo res komorno vzdušje kot je že omenil nekdo pred mano, pa vendarle je bil to moj 1. večji maraton, tako da sem imel tudi zaradi tega malce več adrenalina, tako da nisem pogrešal kaj preveč ''the stroj'' ali kaj podobnega čeprav se jih ne bi branil. Sam štart je bil ok, brez kakršnegakoli preriravanja, dovolj prostora za prehitevanje, res super kar je posledica 1. štartnega boxa. Čez most in po mostu smo ga kar zašopali, sploh jaz, ampak sem kar dokaj hitro omiril začetni adrenalin in se pričel boriti s samim seboj, časom. Motiviral sem se zelo težko, ker mi je bilo kar malce slabo, poleg tega noge nekako niso bile prave, pa sem vseeno nadaljeval nekje v tempu 3:45min/km, tam nekje do 6km, potem me je pa začelo dajati na polno, upočasnil sem nekje na 3:55min/km, tako sem se boril do 11km, kjer me je čakala žena in kolegova sprempljevalka in takrat sem pomislil, da bi kar odstopil, tako zelo težko mi je bilo, neverjetno. Toliko treninga za mano in na dan d me sesuje. 11km sem odtekel 4:04min/km in tako se je potem pace stopnjeval do 16 km kjer bil ta že 4:13min/km. Vmes sem se že tolažil z mislijo, ok sej boš podrl svoj rekord, ne bo pa šlo pod 1:25:00, potem me je pa stisnlo, ravno ta misel, da sem se hotel nekako sprijazniti s tem. Začel sem se boriti s kilometri, 17km sem odlaufal 4:07min/km, 18km 4:03 min/km, 19km 4:00min/km 20km 3:53 min/km in končno klanec navzdol in zadnji km in drobiz 3:35 min/km. Uspelo za mišjo dlako, kar se tempa tiče je pa.
Motivacijo sem našel predvsem pri navijaćicah mažuretkah in vsakič ko sem jih srečal, sem poplesaval z njimi in s tem spodbudil navijače ob progi, da so mi zaploskali, kar mi je dalo tisto kar sem potreboval, da sem zdržal in ustvaril cilj in dosežki so:

- 1:24:07 za natanko 3 min izboljšal rekord. in se seveda spustil pod 1:25:00
- Tempo je šel za sekundo pod 4:00min/km
- 10km sem odlaufal v natanko 39 min

Na koncu sem bil vesel za to izkušnjo iz katere sem povlekel marsikaj pozitivnega in sploh kaj naslednjič ne bom več počel (dva dni pred maratonem ponočeval ne ne) .