- 20 Apr 2012, 18:35
#277345
Glede na to, da ni šlo za tekmo svetovnega pokala, ampak za čisto ljubiteljsko in na prostovoljni bazi organizirano zadevo, ne vem, a se splača toliko sekirati glede tega, a so rezultati do sekunde točni, ne vem za ostale, ampak zase vem, da sem šla gor samo zase in za nikogar drugega. In zase čisto dobro vem, kdaj sem obračala kroge. Pa kot da bi bilo to pomembno.
In startnina je bila res, uau, v času interneta in spletnega bančništva plačljiva v koči na Kališču. To meni pomeni domačnost, da sem se šla sama gor prijavit (plus še malo morje drugih oseb), da nisem samo številka, ampak oseba z imenom in priimkom. Brigajo mene vse tiste čipirane zadeve, kjer sem samo cifra in nič drugega. Tu pa... ni bilo boljšega kot priti dol nazaj v dolino do Zajca, se napokati palačink, pojesti juhico na vrhu, pomahati Borisu, Damjanu in ostalim v in pred kočo, in zadevo večkrat ponoviti.
PS Za razvajence pa samo tole, drugo leto (upam, da zadeva vseeno bo, čeprav se zdajle tukaj šinfa čez njo) pridite zraven in bodite del vsega.
6 ur Kališča, novoletni tek na Kališče, KBK, Šenturška gora in hoja na Primoža, to so zame "tekme", katerih človek ne pozabi. Zakaj že? Zaradi ljudi in ne zaradi rezultatov.
Miganje je naravni antidepresiv.