Prvič sem tekla v troje, kar mi je predstavljalo velik izziv. Namreč teči v družbi dveh prijaznih tekaških duš 29 km...To zna biti zanimivo, sem si mislila in hkrati težko.
Tako sem bila povabljena s strani dveh tekaških kolegov in se tudi takoj odzvala. Sprva sem načrtovala 12 km v družbi dveh dobrih tekačic, s katerima bi tekla za stopničke. Tretja si očitno ni premislila in sem se odzvala drugemu vabilu. Najbrž bi bila najšibkejši člen, (ne vem (?), nad katero bi se morebiti vršil "tihi" pritisk za zmago. Res si ne upam vživeti v takšne občutke, čeprav jih dobro poznam, ker tečem tudi za stopničke...brrrr..To je treba vzeti v zakup, če se že tako odločimo.
Tek trojk je ena zelo zanimiva tekaška prireditev. Prav tukaj pride do izraza tista bistvena nota solidarnosti, tovarištva, empatije do sočloveka in povezovanja. Mi trije smo bili kot eno

Štartna št. 29, kot nalašč za našo skupno razdaljo
Edino pomembno nam je bilo, da skupaj pritečemo do cilja, četudi po rokah

Komu mar, če smo koga za trenutek porinili navzgor in mu tako pomagali, komu mar, če smo zaostali za minuto, komu mar mesto v kategoriji...šteje skupni korak in feeling za bolečino drugega, ko najšibkejši stisne vse od sebe, četudi še z zadnjimi močmi, da priteče do cilja. Ponosna sem na vse tri! Uspelo nam je
In lepo vas je bilo srečati, nekateri ste tekli s srcem, kljub vročini. V ozračju je bilo čutiti bistvo, čemur je Tek ob Žici zares namenjen. Srečala sem trojke, katere so dihale z isto sapo, in takšni smo pritekli na cilj z nasmehom in zmagoslavni, do naslednjega leta

Pol pa še težko pričakovani
Kar se tiče plastenk in gobic, se strinjam s predhodnikom. Res mi je bilo težko odvržti plastenko

Veliko naredimo že s tem, da ob progi postavimo vreče ali škatle, v katere lahko med tekom odvržemo in imamo vsaj zaradi tega boljši občutek. Namig za prihodnjič
