- 26 Maj 2012, 11:08
#280291
Ola, končno lahko nekaj poročam... Včeraj sva se namreč szi mojimm ZZ topom udeležila 6. teka po ulicah Tržiča, ki je štel za DP na 10000m in istočasno je prvič potekalo tudi DP v hitri hoji.
Seveda sem si jast izbrala malo brže hodanje, moj ZZ pa lauf.
Ob prijavi sva prejela kar bogato vrečko raznih sponzorskih darilc. Gorenjci še nejmajo krize...
ali pa velja tista, da če se potrudiš dovolj, tudi dobiš dovolj, le delat je treba, samo od sebe ne pride nič. 
No, ne vem zakaj, ampak nam , damam ( smo zgledale prestare in švoh)so skrajšali progo iz 10 na 7 km.
No, nič zato, bo prej fraj... Oziroma, jast bom prehodila 7, moj ZZ pa prelaufal vseh 10 svojih in bova nekako skupaj v cilju.
Sonček se je sem pa tja nekaj skrival za oblake, a zgledalo je, da bo zdržalo.
Počasi se greva uštimat. Tek za otroke se je že pričel. Nisem prav sledila, a po živ žavu sodeč se mi je zdelo, da je mladine kar nekaj.
Pred ta glavnim štartom so izpeljali še rekreativni tek in že smo bili na vrsti mi. Ko smo se zbirali na štartnem prostoru, mi reče moj, da vidi Čufarja. Ma, kaj je prišel Čufar iz totega Radizela v Tržič??? Hitro szi mojim laserskim pregledom ugotovim, da pa je res ta strela tam . O, hitro šibanac k njemu po pozdrav in malo čikulanja...
No, mi hodci smo štartali ene 50 metrov za tekači. Ko je sodnica kontrolirala našo prisotnost, pokliče mene:Čufer, jast rečem: Yes in potem še enkrat Čufar, in slišim : Ja.
O, seveda hitro jast povprašam to damo,če je iz totega Maribora, pa reče, da ja, jast pa kar takoj nato, ma kaj ste žena od Zdravkota? Ja. Na, nič ni povedal, da je pripeljal prikolico szi sabo. In veste kaj? Na koncu mu je domov odnesla še medaljo v svoji kategoriji. Bravo!
No, sama hoja mi ni delala preglavic, vsake toliko me je zaskelelo v tetivi, a adrenalin dela svoje in med tekmo vse kar nekam premaguješ. Se mi je pa zdelo smešno, ko smo krožili mimo napovedovalca, kako je skozi nekaj Čufarje omenjal, Čufar spredaj, Čufar zadaj, Čufar v cilju, Čufar še en krog... Kaj ne, saj nas je blo štiri komade .
V cilj sem prišla kot druga le nekaj deset metrov za Avstrijko.
In ko sem se iztekla in se šla preobleč, oblaki niso več zdržali... moralo se je vsuti.
Z ZZ topom počakava kar v avtu, da gre plohca naprej. Potem seveda greva na odličen ričet, ki sva ga morala takoj splaknit szi dvema
.
Še malo čikulanja in podelitev ter slovo.
Čestitke vsem za dosežene rezultate. In organizatorju za lepo izpeljano tekmovanje.
Danes v Tržiču poteka še gorska hitra hoja, a se je na žalost nisem mogla udeležiti. Pa kdaj drugič.
Seveda sem si jast izbrala malo brže hodanje, moj ZZ pa lauf.
Ob prijavi sva prejela kar bogato vrečko raznih sponzorskih darilc. Gorenjci še nejmajo krize...
ali pa velja tista, da če se potrudiš dovolj, tudi dobiš dovolj, le delat je treba, samo od sebe ne pride nič. No, ne vem zakaj, ampak nam , damam ( smo zgledale prestare in švoh)so skrajšali progo iz 10 na 7 km.
No, nič zato, bo prej fraj... Oziroma, jast bom prehodila 7, moj ZZ pa prelaufal vseh 10 svojih in bova nekako skupaj v cilju.
Sonček se je sem pa tja nekaj skrival za oblake, a zgledalo je, da bo zdržalo.
Počasi se greva uštimat. Tek za otroke se je že pričel. Nisem prav sledila, a po živ žavu sodeč se mi je zdelo, da je mladine kar nekaj.
Pred ta glavnim štartom so izpeljali še rekreativni tek in že smo bili na vrsti mi. Ko smo se zbirali na štartnem prostoru, mi reče moj, da vidi Čufarja. Ma, kaj je prišel Čufar iz totega Radizela v Tržič??? Hitro szi mojim laserskim pregledom ugotovim, da pa je res ta strela tam . O, hitro šibanac k njemu po pozdrav in malo čikulanja...
No, mi hodci smo štartali ene 50 metrov za tekači. Ko je sodnica kontrolirala našo prisotnost, pokliče mene:Čufer, jast rečem: Yes in potem še enkrat Čufar, in slišim : Ja.
O, seveda hitro jast povprašam to damo,če je iz totega Maribora, pa reče, da ja, jast pa kar takoj nato, ma kaj ste žena od Zdravkota? Ja. Na, nič ni povedal, da je pripeljal prikolico szi sabo. In veste kaj? Na koncu mu je domov odnesla še medaljo v svoji kategoriji. Bravo!
No, sama hoja mi ni delala preglavic, vsake toliko me je zaskelelo v tetivi, a adrenalin dela svoje in med tekmo vse kar nekam premaguješ. Se mi je pa zdelo smešno, ko smo krožili mimo napovedovalca, kako je skozi nekaj Čufarje omenjal, Čufar spredaj, Čufar zadaj, Čufar v cilju, Čufar še en krog... Kaj ne, saj nas je blo štiri komade
.V cilj sem prišla kot druga le nekaj deset metrov za Avstrijko.
In ko sem se iztekla in se šla preobleč, oblaki niso več zdržali... moralo se je vsuti.
Z ZZ topom počakava kar v avtu, da gre plohca naprej. Potem seveda greva na odličen ričet, ki sva ga morala takoj splaknit szi dvema
.Še malo čikulanja in podelitev ter slovo.
Čestitke vsem za dosežene rezultate. In organizatorju za lepo izpeljano tekmovanje.
Danes v Tržiču poteka še gorska hitra hoja, a se je na žalost nisem mogla udeležiti. Pa kdaj drugič.
